30.1 C
Ljubljana
sreda, 17 julija, 2024

Teroristični napad v Moskvi razkriva Putinov agitprop

Piše: B. S. 

Kremelj poskuša odvrniti pozornost od svojega neuspeha v boju proti terorizmu in ostaja fiksiran na Ukrajino. Moskovska tragedija neusmiljeno razkriva, kako napačno si Putinov režim postavlja prioritete, ko gre za zaščito lastne države.

Teroristični napadi so vedno gnusni, ne glede na to, ali so uperjeni proti libertarnim zahodnim družbam ali proti tarčam v avtoritarnih državah, kot je Rusija. Hladnokrvni pokol ljudi vseh starosti v koncertni dvorani Crocus City Hall na obrobju Moskve je srhljiv. Poleg več kot 130 mrtvih je še najmanj toliko ranjenih in verjetno na stotine žrtev, ki bodo s seboj nosile vseživljenjske travme. Kljub vsemu mojemu nerazumevanju brezbrižnosti ruskega ljudstva do zločinov ruske države v uničujoči vojni proti Ukrajini je jasno, da si žrtve tega napada zaslužijo brezrezervno, svetovno sočutje.

Dolgo časa se je zdelo, da je teroristična organizacija “Islamska država” po padcu njenega sirsko-iraškega “kalifata” leta 2017 temeljito oslabljena. Njeni privrženci so lahko pritegnili pozornost le z manjšimi napadi v Evropi. Prelivanje krvi v Moskvi nas zdaj opominja, da nevarnost ni odpravljena. Sporočilo, objavljeno na uradni spletni strani te teroristične organizacije – cilj je neselektivni poboj čim večjega števila “kristjanov” – nakazuje, da lahko tudi Zahodna Evropa znova postane tarča večjega napada.

“Močan” režim kaže slabosti

Na Zahodu je grožnja terorizma do neke mere sprejeta, ker je neizogibna v svobodni družbi, ki z razlogom zavrača popoln nadzor oblasti. V policijskih državah, kot je Rusija, pa je izziv drugačen: Putinov režim skuša legitimizirati svojo vladavino s trditvijo, da učinkovito ščiti prebivalstvo pred vsemi zunanjimi in notranjimi »sovražniki«. Zato ima absolutno moč. Diktatorska ruska Führer-država je lahko verodostojna le, če se njen velikanski varnostni aparat izkaže za učinkovitega. Vendar pa ta očiten neuspeh ruskih oblasti kaže, da to ne drži.

Ne samo, da ruske oblasti očitno niso vedele za teroristično celico, ki je napadla v petek zvečer. Poleg tega je predsednik Putin javno ignoriral ameriška opozorila o neizbežnem napadu.

Informacije, ki so mu jih posredovali Američani, so bile zelo konkretne in so se med drugim nanašale na nevarnost napadov na koncerte. Namesto da bi gospodar Kremlja to vzel resno, je opozorila pred dnevi javno zavrnil kot zahodno »provokacijo« in groteskno zatrdil, da želi Washington z njimi ustrahovati in destabilizirati rusko družbo. Škandalozno je predvsem to, kako dolgo so Putinove varnostne sile potrebovale, da so posredovale proti teroristom v koncertni dvorani, ki se nahaja tik ob upravnih stavbah moskovske gubernije.

Zdi se, da so Putina in njegove najožje sodelavce ti dogodki povsem presenetili. Po napadu je predsednik potreboval celih devetnajst ur, preden je dal svojo prvo javno izjavo o tem, kaj se je zgodilo. Osupljivo je bilo, da ni rekel niti besede o grožnji, ki jo predstavlja “Islamska država Horasan” (IS-K), čeprav je bilo pismo, v katerem je ta teroristična skupina prevzela odgovornost, že dolgo dostopno vsem in je bilo številni znaki islamističnega motiva.

Namesto tega je šef ruske države cinično skonstruiral povsem drugačno “tir” in se javno hvalil, da so imeli napadalci podporo Ukrajincev in da so z njihovo pomočjo poskušali pobegniti v sosednjo državo. Z besedami, da je bilo dogovorjeno “okno” za prehod fronte, je Putin namignil, da so ukrajinske varnostne sile neposredno vpletene v teroristični napad.

Napačne prioritete v Kremlju

Ta propagandni manever je več kot transparenten. Putin očitno želi odvrniti pozornost od svojega neuspeha v boju proti terorizmu in izkoristiti tragedijo za nadaljnje podžiganje ruskega prebivalstva proti Ukrajini. In ni nobenih dokazov, ki bi kazali na odgovornost Ukrajine za ta zločin.

Trezno gledano je situacija precej drugačna od tiste, ki jo prikazuje Putin. Napad nima nobene zveze z Ukrajino ali Zahodom. Storilci so bili očitno islamisti s koreninami v srednjeazijski republiki Tadžikistan. Ruski režim je napačno ocenil teroristično grožnjo, dovolil vsaj enemu osumljencu, da vstopi iz Turčije neodkrit, in med napadom deloval popolnoma nesposobno. To popolnoma razkrinka propagandno rusko podobo Putina kot uspešnega zaščitnika Rusije.

Poleg tega ta masaker poudarja, kje so resnične grožnje Rusiji. Vojna napoved IS-K Rusiji je resen izziv, še posebej, ker v Rusiji živi na milijone muslimanov in muslimanskih gastarbajterjev iz srednjeazijskih držav, med katerimi lahko teroristi zlahka rekrutirajo svoje pomagače. Ukrajina pa je neobstoječa grožnja Rusiji, domišljija, ki jo je od A do Ž skonstruiral Putinov režim.

Za vojno Rusije proti Ukrajini nikoli ni bilo niti najmanjšega varnostno-političnega razloga. To vojno je mogoče razložiti samo z norostjo brez primere ostarele kremeljske KGB klike. Putinove prioritete so torej popolnoma napačne. In ta teroristični napad jasno kaže, da Rusiji popolnoma manjka vodstvo, ki bi iskreno skrbelo za varnost države in svojih ljudi.

 Vir: Andreas Rüesch / NZZ

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine