Piše: Damian Ahlin
Notre Dame je 15. aprila 2019 zajel požar, zaradi katerega se je zrušila celotna strešna konstrukcija, in v okviru obnovitvenih del je bilo treba na tem križišču postaviti približno 100 metrov visok oder. Pri obnovi gotske katedrale so odkrili pomembne arheološke ostanke iz 14. stoletja.
S temi raziskavami so odkrili celotno omrežje podzemnih ogrevalnih sistemov iz 19. stoletja. Med temi opečnimi cevmi so našli sarkofag v obliki antropoforma, katerega svinec se zdi preoblikovan zaradi teže zemlje in kamenja.
Nekaj metrov stran, ob vznožju kora, si arheologi prizadevajo odkriti še eno dragoceno najdbo: ostanke starodavne jube ali pevskega podstrešja.
Jube je bil kamnit kor, okrašen z izklesanimi figurami, ki je stoletja ločeval kor od preostalega dela cerkvene ladje. Kor je bil zgrajen okoli leta 1230 in porušen v začetku 18. stoletja.
Katoliška cerkev je skozi stoletja spreminjala svojo liturgijo in juba, ki je ločila vernike od bogoslužja, je izgubila svoj pomen, so pojasnili strokovnjaki.
Kot se je takrat pogosto dogajalo, so bili kamni ponovno uporabljeni na istem gradbišču.
Odkritje sarkofaga bo omogočilo boljše razumevanje pogrebnih praks in obredov v srednjem veku. Strokovnjakom je do zdaj uspelo v sarkofag vpeljati mini endoskopsko kamero. Arheologi so lahko opazili koščke tkiva, las in predvsem blazino iz listov na vrhu glave, kar je dobro znan pojav, ko so pokopavali verske hierarhe. Dejstvo, da so ti rastlinski elementi še vedno v telesu, že vnaprej kaže, da je telo v zelo dobrem stanju ohranjenosti.
Za zdaj še ni znano, kdo bi lahko bil pokojni, čeprav najdišče nakazuje, da je bil pomembna osebnost ob začetku življenja legendarnega templja.
Notre Dame so začeli graditi okoli leta 1163, dela pa so trajala dve stoletji. Sredi 19. stoletja je arhitekt Viollet-Le-Duc izvedel obsežno obnovo, ki je fasadi dala znamenite gargulje in stolp, ki krona streho.
Strokovnjaki morajo pohiteti, saj bodo lahko izkopavali le do 25. marca. Nato bo treba nadaljevati z obnovo strehe, da bo katedrala leta 2024 spet odprta za javnost, je pojasnil vodja del, upokojeni general Jean-Louis Georgelin.
Vir: elmundo.es
