Varnostni svet ZN je v torek na zahtevo ZDA na odprtem zasedanju razpravljal o Venezueli. Predstavniki nekaterih držav so izražali podporo novim volitvam in začasnemu predsedniku Juanu Guaidoju, drugi so zavračali vpletanje v notranje zadeve suverene države. Zaradi razdeljenosti stalnih članic Varnostnega sveta niso sprejeli nobenih ukrepov.
V imenu ZDA je nastopil posebni odposlanec za Venezuelo Elliot Abrams. Dejal je, da želijo ZDA glasovanje o predlogu resolucije, ki potiva k novim volitvam in dostavi humanitarne pomoči, vendar pa jo Rusija zavrača in ima svoj predlog, ki zavrača grožnje s silo in obsoja vpletanje v notranje zadeve Venezuele.
Abrams je pred zasedanjem v izjavi za novinarje napovedal nove sankcije ZDA proti vodilnim članom vlade Nicolasa Madura v tem in prihodnjem tednu, zavrnil pa je obtožbe, da se ZDA pripravljajo na vojaško posredovanje. Je pa ponovil, da je predsednik Donald Trump dejal, da so na mizi vse opcije. Druge članice ZN je pozval, naj po svojih močeh prispevajo k obnovi demokracije v Venezueli s pritiskom na Madurov režim.
Francoska veleposlanica Anne Gueguen je zavrnila ruske trditve, da Venezuela ne bi smela biti na dnevnem redu Varnostnega sveta in opozorila, da se kriza preliva v soseščino. “Če volitve ne bodo napovedane v osmih dneh, je Francija skupaj z EU pripravljena na priznanje gospoda Guaidoja kot začasnega predsednika, ki bo sprožil proces za volitve,” je dejala in dodala, da je to zadnja priložnost za Madura.
Članice ZN je z razmerami v Venezueli seznanila namestnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo, ki je izrazila zaskrbljenost nad slabim humanitarnim položajem.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred zasedanjem pozval vse strani, naj zmanjšajo napetosti in se zavežejo verodostojnemu političnemu dialogu. Izrazil je zaskrbljenost zaradi poročil o žrtvah demonstracij in pozval k pregledni in neodvisni preiskavi.
Venezuelska pozicija je skušala konec tedna dostaviti v državo ameriško humanitarno pomoč iz Kolumbije in Brazilije, kar so Madurove sile preprečile in v nasilju je umrlo nekaj ljudi. “Ameriška kampanja za strmoglavljenje predsednika je propadla. V soboto je potekalo zadnje poglavje državnega udara. Berite mi z ustnic – propadlo je,” je izjavil venezuelski zunanji minister Jorge Arreaza in vse pozval k zdravi pameti.
Trumpa je obtožil, da skuša na meji z Mehiko postaviti zid, postavlja pa tudi ideološkega z oživljanjem strategij hladne vojne, ki so prinesle bedo širši Latinski Ameriki. “Nobena sila nam ne bo narekovala usode ali prihodnosti,” je dejal.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je ZDA obtožil, da želijo prisilno hraniti Venezuelo. Zavrnitev humanitarne pomoči se mu zdi povsem legitimna. Kolege je vprašal, kako bi se njihove države odzvale, če bi nekdo skušal čez mejo nezakonito pripeljati neznan tovor.
Kitajski veleposlanik Ma Zhaoxu je zavrnil izkoriščanje humanitarne pomoči v politične namene, vpletanje v notranje zadeve Venezuele in morebitno vojaško posredovanje. Namignil je, da so Američani s humanitarno pomočjo želeli izzvati nemire in spopade, ki bi strmoglavili Madura.
Nastopi predstavnikov drugih držav so bili prav tako bolj ali manj predvidljivi. Kubanska predstavnica je trdila, da ZDA iščejo izgovor za vojaški napad na Venezuelo. Izrazila je podporo Maduru in obtožila države, ki dostavljajo humanitarno pomoč, da to počnejo zaradi želje po spremembi režima. Proti ameriški politiki sta se izrekla tudi predstavnika Bolivije in Nikaragve.
Večina drugih govornikov je poudarjala, da kriza v Venezueli negativno vpliva na stabilnost celotne regije in je čas za prehod v resnično demokracijo. Na sredini je ostala Mehika, ki poziva k dialogu in zagovarja stališče, da mora humanitarna pomoč v Venezuelo priti preko agencij ZN ali Rdečega križa.
