Vzhodna Evropa postaja vse bolj vroče območje novih tehnoloških startupov, ki jih množično odkupujejo podjetja iz Silicijeve doline. Eden najodmevnejših letošnjih primerov je januarski nakup Vectorja, proizvajalca pametnih ur, ki je bil ustanovljen leta 2013, prvi produkt pa je lansiral dve leti pozneje – podjetje Fitbit iz Kalifornije je bilo pripravljeno plačati kar 15 milijonov ameriških dolarjev.
Če bi šlo za podjetje iz Berlina, Pariza ali Londona, novica v javnosti ne bi pretirano odmevala, ker pa je šlo za romunsko podjetje, je prevzem dodobra pretresel te prostore, poroča Svetovni gospodarski forum. Startup so zagnali v Bukarešti, pri izdelavi pametnih ur je sodelovala izključno domača delovna sila, preden so nato svoj produkt razširili čez mejo in odprli svoje poslovne prostore tudi v Londonskem središču. Na ta način so taktično povečali svojo prepoznavnost v srednji in vzhodni Evropi.
Eden takšnih regionalnih centrov, ki se je kot zadnji znašel na Evropskem digitalnem indeksu mest, je tudi Talin, prestolnica Estonije. Med prvih petdeset najdemo tudi Budimpešto (33. mesto), Prago (37. mesto), Varšavo (38. mesto) in Bratislavo (41. mesto). Nekaj drugih znamenitih globalnih znamk, ki so bile razvite v tej regiji, vključuje tudi Skype in TransferWise (oba v Estoniji) in Avast (Češka).
In kako se je na omenjeni lestvici odrezala Ljubljana, najlepše mesto na svetu? Zasedla je 47. mesto, daleč za Budimpešto, Prago ali Varšavo, pred njo je tudi Bratislava.
Skupna točka teh podjetij je strategija, po kateri razvijejo manjše pametne aplikacije, ki jih nato odkupijo večje firme. V primeru romunskega Vectorja je šlo za zelo pametne dizajne in baterijo, ki zdrži tudi do 30 dni brez napajanja. Gre za digitalno revolucijo, katere zastavonoša so nekdanje satelitske države Sovjetske zveze. Slednje so ugotovile, da imajo potencial, da se premaknejo na višji nivo; vse bolj gre za ekonomije, ki jih generirajo znanstveniki, ki zamenjujejo agrikulturo, rudarstvo in druge težke industrije.
Države Višegrajske skupine mikavne za investitorje iz Kalifornije
Največja regionalna sila v informacijski tehnologiji pa postaja Poljska, poroča magazin Computer Weekly. Vsako leto ima namreč najmanj 40 tisoč diplomantov s področja informacijske tehnologije. Zato ne čudi, da je Poljska kot vodilna država Višegrajske skupine tudi tista z največ investicijami podjetij z druge strani luže. Skupaj so sicer podjetja v države Vzhodne Evrope po podatkih za leto 2016 vložile 1,6 milijarde evrov, kar je najvišja naložba po letu 2009, torej tik pred začetkom svetovne gospodarske krize.
Investicije so bile skoncentrirane večinoma na Poljsko, Češko, Litvo, Romunijo in Madžarsko. To ni naključje, saj na primer Madžarska in Poljska aktivno podpirata rast t. i. startupov z oblikovanjem posebnih ekonomskih območij, kjer investitorjem omogočata davčne olajšave in druge ugodnosti. Prav tako sta obe državi v zadnjih letih močno vlagali v infrastrukturo, ki podpira takšno tehnologijo.
Problem ostaja beg možganov za višje plače v Londonu in ZDA
Kot poroča World Economic Forum, imajo mnoge države Višegrajske skupine tako dobro internetno povezavo, da bi jim jo zavidali v preostali Evropi in celo v Združenih državah Amerike. Na Poljskem denimo celo razmišljajo o inovacijskih univerzah, kjer bi nastajala nova podjetja in izumi.
Imajo pa te države vendarle še vedno eno veliko težavo; beg možganov, saj so plače takšnih znanstvenikov v Londonu in Združenih državah Amerike še vedno nekajkrat višje. Potencialna grožnja je tudi morebitni novi oboroženi spopad med Ukrajino in Rusijo.
Luka Svetina/Nova24TV
