Piše: Bogdan Sajovic
Začasna umiritev trgovinske vojne. Optimizem glede zgladitve razpoke v odnosih med ZDA in EU. Melonijeva se uveljavlja kot neformalna predstavnica EU v odnosih z ZDA. Trump ima težave na domači fronti. Ustavnopravna zagata se lahko spremeni v ustavno krizo.
Kot vse kaže, je v velikonočnem času prišlo do zatišja na področju trgovinske vojne. Kot smo že poročali, je ameriški predsednik Donald Trump razglasil, da bo za devetdeset dni zamrznil napovedane visoke uvozne carine na tuje blago, ki bi prišlo v ZDA. Gre za »pribitek« na osnovno desetodstotno carinsko obdavčitev, ki ga je Trumpova administracija naložila vsemu uvoženemu blagu, pribitek pa naj bi se zaračunal na blago iz tistih držav, za katere Trump meni, da »izkoriščajo Združene države«.
Zamrznitev carin ne velja za Kanado in Mehiko, ki jim je Trumpova administracija naložila 25-odstotne carine, ti pa so vrnili z uvoznimi carinami na ameriško blago. In seveda ne za Kitajsko, kjer je vzajemno dvigovanje carinskih dajatev doseglo absurdni stopnji 145 odstotkov na kitajsko blago, ki so jo uvedle ZDA, in 125 odstotkov, ki jo je na ameriško blago uvedla Kitajska.
Giorgia Meloni v ZDA
V velikem tednu je ZDA obiskala italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni. To je bil prvi uradni obisk iz Evrope v Washingtonu, potem ko je Trumpova administracija sprožila val povišanja uvoznih carin. Melonijeva je v ZDA odpotovala kot italijanska premierka, vendar pa jo mnogi vidijo kot emisarko Evropske unije, ki prinaša v ZDA predlog za zgladitev razpoke, ki je nastala v zadnjem času v odnosih med Evropsko unijo in ZDA.
Melonijeva ima po vsem sodeč zelo dobre odnose z Elonom Muskom, ki velja za enega netesnejših sodelavcev predsednika Trumpa in tudi vodi novonastali urad za vladno učinkovitost. Za nameček Muska mnogi vidijo tudi kot glavnega ideologa v ozadju Trumpove gospodarske vojne in nasploh kot svetovalca, ki ima na Trumpa največji vpliv. Sicer pa je tudi Trump sam do zdaj večkrat zelo pozitivno govoril o Melonijevi, ki je na drugi strani tudi zelo glasna zagovornica transatlantskih povezav in v sozvočju s Trumpovimi kritikami globalizma in prebujenske agende.
Srečanje v Washingtonu je potekalo v znamenju vzajemnega hvaljenja in optimizma. Trump je dejal, da »ne bo nobenih težav pri doseganju dogovora z EU o carinah. Ne bo nobenih težav z nikomer. Pohvalil je tudi Melonijevo: »Rad imam Giorgio Meloni, ki je ena resničnih voditeljic sveta. Izjemna premierka in v Italiji opravlja izjemno delo.«
Neformalna predstavnica EU
Na drugi strani je Melonijeva označila Trumpa za izjemnega voditelja in zagotovila, da ostajajo ZDA zanesljiv partner EU ne gleda na carine. Melonijeva je še dejala, da bodo italijanska podjetja v ZDA vložila deset milijard evrov, država pa bo povečala uvoz energentov iz ZDA. Napovedala je še sodelovanje z ZDA pri vesoljskih raziskavah in pri potovanju na Mars, zagotovila pa je tudi, da bo Italija pod njenim vodstvom namenila dvaodstotni delež BDP za oboroževanje.
Mimogrede, Trump je zanikal, da bi kdaj označil Evropejce za zastonjkarje, ki izkoriščajo ZDA, kar je tehnično sicer res. Tako sta nas označila podpredsednik JD Vance in obrambni minister Pete Hegseth, Trump pa je je s tem molče strinjal.
Sicer pa je premierka Melonijeva že takoj po vrnitvi v Italijo gostila ameriškega podpredsednika Vancea, ki je sklenil veliko noč preživeti v Rimu.
Melonijeva se je tako neformalno uveljavila kot zastopnica Evropske unije v odnosih z ZDA. Navsezadnje je tudi povabila Trumpa na čimprejšnji obisk Italije in srečanje z evropskimi voditelji, kar je ta tudi sprejel. Melonijeva je ob koncu obiska v ZDA še izjavila, da je njen cilj, da »naredimo Zahod spet velik, in to lahko storimo skupaj«. »Ne govorim le zemljepisno, ampak civilizacijsko,« je dodala.
Problemi na domači fronti
Sicer pa se je Trump verjetno moral malce umakniti iz trgovinske vojne tudi zaradi problemov na »domači fronti«. Civilnodružbeniki, mediji in globoka država, zlizana z globalistično kabalo, vodi stalne proteste in vlaga tožbe kot po tekočem traku. To je seveda razumljivo, Trump-Muskov urad za vladno učinkovitost je porezal stotine milijard dolarjev, ki so napajali nevladnike in druge parazite globoke države. Na tnalu so tudi mnoga udobna, solidno plačana delovna mesta sopotnikov globalizma, zato je pritoževanje in protestiranje popolnoma razumljivo. Za Trumpa so postale zadeve nekoliko resnejše, ker so se po tednih popolne histerije njegovi nasprotniki le zbrali in se nekoliko bolj osredotočili. Spoznali so namreč, da velike večine ameriškega elektorata ne briga prav dosti, če kup preplačanih samovšečnih birokratov pristane na cesti. Prav tako jih ne briga ukinjanje »uradov za raznolikost« v državnih ustanovah. In zagotovo pozdravljajo rezanje stotine milijard dolarjev, ki so iz ameriške državne blagajne napajali najrazličnejše nevladne organizacije.
Ustavnopravna zagata
Trumpovi nasprotniki so se zdaj osredotočili na nezakonite priseljence, člane kriminalnih tolp, ki jih je Trumpova administracija izgnala, nekatere so celo poslali v salvadorski superzapor na podlagi akta iz leta 1798, ki omogoča administrativno odstranitev tujcev, ki so grožnja ameriški varnosti. Trumpovi nasprotniki trdijo, da se lahko ta akt uporabi le v vojnem času. Bela hiša pravi, da so izgnali člane tolp, ki so razglašene za teroristične in so torej ZDA »v vojni« z njimi. No, sodna veja pa meni, da to ni zadosten razlog in morajo te ljudi vrniti nazaj. A ti ljudje niso več pod jurisdikcijo ZDA, ampak bi to pomenilo, da bi ameriška vlada v državo vodila ljudi, ki so nezakoniti priseljenci in za povrh še kriminalci.
Trumpova administracija je zdaj v zagati, saj če ne vrne teh ljudi nazaj, bo kršila odredbe sodišč. Če pa jih vrne, bo kršila zakone. Tako je nastal ustavnopravni gordijski vozel, ki je za povrh še krepko politično začinjen in ga ne bo le težko razrešiti, spremeni se lahko v hudo ustavno krizo.
