Letošnja predsedniška kampanja v ZDA bo očitno najbolj brutalna do sedaj. Strasti je dodatno razvnela tudi smrt liberalne vrhovne sodnice. Sedanji ameriški predsednik Donald Trump namerava na izpraznjeni sedež imenovati konservativca.
Ameriške predsedniške kampanje so že v najbolj idealnih časih zelo »strastne«, če uporabimo najbolj mil izraz, letos pa se zdi, da bodo strasti kar prekipevale. Letošnja kampanja se kaže kot najbolj brutalna v vsej ameriški zgodovini kampanj. Povsem jasno je, da bodo v naslednjem mesecu umazani udarci padali z vseh strani.
Liberalna ikona
A kot zakleto je v to že tako razvneto atmosfero padla še smrt vrhovne sodnice Ruth Beder Ginsburg in prilila olje na ogenj strasti. Ginsburgova je sedemindvajset let sedela na sedežu vrhovne sodnice in bila ena od najbolj liberalnih sodnikov, ki so kadarkoli zasedali sedež na najvišjem ameriškem sodišču, prava ikona levega liberalizma. Možnost, da bi zdaj neki konservativni sodnik zasedel njeno mesto na vrhovnem sodišču, liberalce spravlja v blaznost. Čustva na stran, praktično bi to pomenilo, če bo Trumpu uspelo izvesti postopek izvolitve, da bi na vrhovnem sodišču sedelo šest konservativnih sodnikov in samo še trije liberalni. Politično je to katastrofa za levoliberalno stran. Devetčlansko vrhovno sodišče je najvišji sodni organ v ZDA. Niso samo zadnja inštanca glede kazenskih in civilnopravnih sodnih postopkov, so tudi tista inštanca, ki razsoja o ustavnosti zakonov, predsedniških ukazov, odlokov. Ker je anglosaksonsko pravo v nasprotju z evropskim precej »gibljivo«, se pravi, da je podvrženo sodnikovim interpretacijam zakonov in precedenčnim primerom, sodniki dejansko vplivajo na smer, v katero se bo pomikala ameriška družba. Kadar so sodniki liberalni, se tudi ameriška družba giblje v to smer, kadar so konservativni, zavije v konservativne vode.
Napačna kalkulacija
Sodnike vrhovnega sodišča nominira predsednik, potrdi jih senat, njihov mandat pa nima omejitve, se pravi, da sedež izprazni le smrt ali prostovoljna upokojitev. Mnogi liberalci so sicer besni tudi na Ginsburgovo; poleg tega, da je bila stara 87 let, je bila že leta zelo bolna, imela več operacij in mnogi liberalci so jo pozivali, naj se upokoji, ko so imeli v Beli hiši predsednika Obamo in večino v senatu. Ginsburgova je odklanjala upokojitev, verjetno je bila tudi ona mnenja, da bo Obamo zamenjala Clintonova, ki bo poskrbela za imenovanje novega liberalnega sodnika. No, zmagal je Trump, ki ima zdaj možnost, da lahko predlaga novega sodnika, v senatu pa imajo večino republikanci. Trump je napovedal, da bo »spravil skozi« imenovanje novega sodnika, nakazal je, da bo šlo za sodnico, do volitev oziroma še v svojem mandatu. Demokrati zdaj kričijo, da bi zaradi volilnega leta imenovanje moral izvesti predsednik, ki bi zmagal na volitvah. No, pokojna Ginsburgova je nekoč ob podobnem primeru dejala, da predsednik vlada do konca mandata in da lahko, celo mora, čim prej zapolniti izpraznjeni položaj na vrhovnem sodišču tudi v volilnem letu.
V nigerijski pokrajini uzakonjena kastracija pedofilov
V nigerijski pokrajini Kaduna so prejšnji teden zaostrili kazni za pedofile. Do sedaj je zakonik predvideval 21 let zapora za posilstvo odrasle osebe in dosmrtno ječo za posilstvo otroka, a to očitno ni zadosti zastrašilo storilcev. Po novem zakonu za posilstvo otroka v tej pokrajini storilcu grozi smrtna kazen, pred tem pa kirurška kastracija. Ni čisto jasno, zakaj kastracija pedofilov, če je za njihov zločin predvidena smrtna kazen, verjetno pa želijo zakonodajalci preprečiti možnost ponovitve kaznivega dejanja, če se sodnik ne bi odločil za izrek smrtne kazni. Zakon ne diskriminira glede spola storilca, moškim pedofilom bodo ostranili testise, ženskim pa jajcevode.
Pol milijona Tibetancev v koncentracijskih taboriščih
Poročila iz Tibeta navajajo, da so kitajske oblasti samo v letošnjem letu poslale v koncentracijska taborišča približno pol milijona Tibetancev. Kitajske oblasti sicer uporabljajo izraz »centri za prevzgojo«, kar pa je samo olepšan izraz za taborišča. Oblasti so omenjene Tibetance zaprle v taborišča pod pretvezo, da bodo »prekvalificirali« višek kmetijske delovne sile v industrijske delavce. »Prekvalifikacija« poteka v izolaciji s prisilnim delom in »ideološko-politično prevzgojo«. Po končani »prekvalifikaciji« nato taboriščnike razpošljejo po vsej Kitajski v tovarne, za katere so oblasti ocenile, da potrebujejo več delovne sile, da bodo lahko dosegle kvote, ki jih zapoveduje državna planska komisija.
Kubanski »suženjski« zdravniki tožijo Kubo
Kuba desetletja vodi program, s katerim svoje zdravnike pošilja na delo v države tretjega sveta v okviru »bratske« pomoči, za katero pa pobira lepe denarje. Zdaj pa 622 teh zdravnikov pred mednarodnim sodiščem toži Kubo, ker jih je prisilila k odhodu na misije, delali so v suženjskih razmerah, njihovi svojci na Kubi pa so bili talci za njihovo »lepo obnašanje«. To pa še ni bilo vse; zdravniki trdijo, da so jih njihovi kubanski nadzorniki prisilili, da so na papirju »zdravili« več pacientov, kot so jih dejansko, in so zato celo morali uničevati zdravila, da so se ponarejeni dokumenti ujemali. Medtem pa so na Kubi ljudje umirali zaradi pomanjkanja zdravil, ki so jih oni morali uničevati.
