Piše: C. R.
Predsednik vlade Janez Janša je danes v video nagovoru nagovoril udeležence konference – National Conservatism conference z naslovom Prihodnost nacionalnih držav v Evropi, ki jo v Bruslju 23. in 24. marca 2022 organizira fundacija Edmunda Burka. Predsednik vlade je v govoru v okviru panela »Soočenje z rusko agresijo« spregovoril o vojni v Ukrajini, svojem nedavnem obisku Ukrajine skupaj s poljskim in češkim predsednikom vlade ter o razmerah v Ukrajini na splošno.
Predsednik vlade je v govoru dejal, da je bil obisk Kijeva mišljen predvsem kot izraz solidarnosti z Ukrajino. “Resnično nam je mar, želimo pomagati, Ukrajine ne bomo zapustili ali je prepustili sami sebi. To moramo pokazati ne le z besedami, ampak tudi z dejanji, s konkretnim delovanjem. Ukrajina potrebuje štiri stvari: upanje, sodobno orožje, denar in humanitarno pomoč. Narediti moramo vse, kar je v naši moči, da okrepimo ukrajinsko obrambo in oslabimo Rusijo.”
V govoru dejal, da je bil najpomembnejši del njihovega obiska v Ukrajini predati Kijevu močno sporočilo upanja: polno podporo evropski perspektivi Ukrajine in njenemu želenemu članstvu v Evropski uniji. “Nihče se tako močno ne bori za prave evropske vrednote in naš način življenja kot prav zdaj Ukrajinci.”
Predsednik vlade je v govoru dejal, da so v Kijevu iz prve roke prejeli informacije o razmerah v Ukrajini. “Biti prisoten tam fizično je nekaj povsem drugega kot opazovati dogodke od daleč.” Ob tem je opozoril, da kar gledamo na zaslonu, pogosto ni enako tistemu, kar se dejansko dogaja. “Začutili smo energijo med ljudmi na terenu in videli, kako ukrajinski narod in njegov politični razred trdno stojita za ukrajinsko vlado in predsednikom Zelenskim.”
“Pogovori z ukrajinskim vodstvom so se vrteli okoli pomembnih tem, zlasti sankcij, pomoči Ukrajini, vojaške pomoči, prihodnosti Ukrajine po vojni in okvira za trajni mir. Poudarili smo, da se pod okriljem OECD že pripravlja ambiciozen načrt pomoči Ukrajini po vojni. Toda v tem trenutku je najpomembneje, kako pomagati Ukrajini, da bi se učinkovito branila. Čas je bistvenega pomena. Vsak dan je izgubljenih na stotine življenj in prebivalcem Ukrajine se povzroča ogromno trpljenja.”
Predsednik vlade je v govoru dejal, da mu je po pogovoru z Ukrajinci postalo jasno, da ne bodo obupali – čeprav se soočajo s človeškim trpljenjem brez primere. “Ruski strateški cilj, da prevzame Ukrajino in vzpostavi marionetno vlado, je začel propadati že od samega začetka. Ne sme biti dosežen in tudi ne bo dosežen.”
“Dobro se zavedam, kako se te dni počutijo Ukrajinci. Slovenija je bila v podobnem položaju pred tremi desetletji, ko smo razglasili svojo neodvisnost in nas je napadla jugoslovanska komunistična armada. Tudi mi smo se borili za svojo svobodo, svojo neodvisnost in svoja življenja. Vsak izraz solidarnosti, vsaka gesta podpore v tistem težkem času nam je zelo veliko pomenila.”
Glede humanitarnih razmer v Ukrajini je predsednik vlade dejal, da so danes izjemno skrb vzbujajoče. “Rusija grobo krši vse svoje obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu.”
“Ko poskušamo razumeti Putinove razloge za napad na Ukrajino, obstaja še nekaj možnih razlogov poleg tistih, o katerih se že veliko razmišlja. Putin je napadel Ukrajino tudi zato, ker je evropska država z največjimi zalogami uranove rude, največjo količino rodovitne zemlje in drugimi največjimi zalogami titanove rude. Ukrajina je na tretjem mestu po zalogah plina iz skrilavca in je tretja največja proizvajalka jedrske energije v Evropi. Poleg tega Ukrajina je pomembna država v svetovnem merilu. Je na drugem mestu po zalogah železove rude na svetu, na drugem mestu po zalogah manganove rude ter na sedmem mestu po zalogah premoga. Po rudnih bogastvih je Ukrajina četrta najbogatejša država na svetu. Poleg tega ima tretjo največjo površino rodovitne črne prsti na svetu in 25 % najrodovitnejše zemlje na svetu. Država je danes tretja največja izvoznica žit na svetu in bi lahko proizvedla hrano za 600 milijonov ljudi.”
Predsednik vlade je v govoru poudaril: “Diktatorji že stoletja napadajo sosednje države, da bi ukradli njihovo bogastvo in pridobili moč. Po zavzetju sosednje države gredo naprej. Kdor misli, da bi popuščanje Putinu potešilo njegovo zdajšnjo željo po osvajanju ter ga tako odvrnilo od nadaljnje agresije, ni upošteval lekcij, ki bi se jih moral naučiti iz zgodovine.”
“Ukrajinci so se pripravljeni odreči svojim težnjam za vstop v NATO. Ker NATO potrebujejo zdaj in ne potem, ko bodo zmagali v vojni. Hkrati pa želijo zelo trdna institucionalna jamstva in ta jamstva vidijo znotraj Evropske unije.”
V govoru je predsednik vlade poudaril, da so bili Ukrajinci v preteklosti prevarani, zlasti leta 1994, ko so velike sile podpisale memorandum iz Budimpešte, s katerim se je Ukrajina strinjala, da se bo odpovedala svojemu jedrskemu arzenalu. “Velike sile so Ukrajini zagotovile, da bo ohranila svojo ozemeljsko celovitost in politično suverenost. V zadnjih dveh desetletjih smo videli, da teh obljub ni nihče izpolnil. In Ukrajinci ne bodo kupili enakih obljub, potrebujejo zelo trdna varnostna zagotovila.”
Glede članstva Ukrajine v Evropski uniji, za katero je država zaprosila, je predsednik vlade dejal, da je potreben hitri postopek. “Tej nalogi bi bilo treba prilagoditi postopkovni, upravni in institucionalni okvir Evropske unije. To je vprašanje upanja. Za pomoč v tem procesu je treba mobilizirati ogromna finančna sredstva. Prepričani smo, da bi morale bogate izkušnje Evropske unije z različnimi širitvenimi valovi in procesi zagotoviti, da smo pripravljeni sprejeti ta zgodovinski izziv in odgovornost.”
Na koncu govora je še enkrat poudaril, da je Ukrajina evropska država in, da je njeno pravo mesto v Evropski uniji. “Zadnji dve leti smo razpravljali o pomembnih evropskih vrednotah. To so bile predvsem teoretične razprave. Potem smo nenadoma ugotovili, da te temeljne evropske vrednote dejansko obstajajo in da so ogrožene. V Ukrajini te vrednote napadajo in Evropejci jih branijo. S svojimi življenji. V Ukrajini. To je bil trenutek, ko smo se v Evropski uniji končno začeli prebujati. Da bi postali enotnejši kot kadar koli prej. Ukrajinci ne branijo samo svoje domovine in Evrope kot ozemlja, branijo tudi samo jedro temeljnih človekovih vrednot, predvsem svobodo.”
Predsednik vlade Janez Janša je govor zaključil z besedami: “Še naprej pomagajmo Ukrajincem, stojmo jim v vsakem trenutku ob strani. Ta agresija se bo morda še nekaj časa nadaljevala, vendar ruski vojni stroj ni tako zelo močan, kot so nekateri mislili. Vztrajati moramo pri svoji solidarnosti in pomoči ter ju je še okrepiti. Nikoli ne smemo pozabiti, kaj se je v teh dneh zgodilo. Naredimo vse, kar je v naši moči, da zagotovimo, da Ukrajina vzdrži, ker se Ukrajina bori tudi za nas. Hvala za vašo pozornost. Hvala za vso pripravljenost pomagati Ukrajini.”
