Ameriški senator Tom Cotton predlaga zakonodajo, ki bi ohromila izgrednike. Med drugim bi aretiranim onemogočili izpustitev za kavcijo, obsojeni izgredniki pa bi izgubili vse pravice do podpore iz zvezne blagajne.
Razdejanju, ki ga po ameriških mestih v zadnjih mesecih povzročajo nasilni izpadi v režiji skrajnih levičarskih tolp BLM in Antife, še ni videti konca. Ti izpadi imajo precejšnjo podporo v vodstvu demokratske stranke, velike večine ameriških velikih medijev in mnogih levih liberalnih nevladnih organizacij. Ti protesti, ki potekajo pod krinko boja za pravice zatiranih manjšin, mnogi vidijo kratkoročno kot način vplivanja na volivce na prihodnjih novembrskih volitvah, dolgoročno pa tudi kot poskus, da bi ameriško družbo politično premaknili v levo. Ker imajo izgredniki, kot rečeno, vsaj tiho, če ne kar glasno podporo v demokratski stranki, so seveda vse bolj pogumni, zlasti, ker ta politična podpora hromi policijo, da bi izgrede uspešno zatrla.
Protiizgredniška zakonodaja
Pretekli teden pa je senator Tom Cotton, republikanec iz Arkansasa, predstavil zakonodajo, ki bi pomagala policiji pri zatrtju izgredov. Cotton je že od vsega začetka eden najglasnejših nasprotnikov izgredov. V intervjuju za medije je govoril o razlogih, zakaj se je odločil za omenjeni zakonodajni predlog: »Zaradi popustljive levičarske politike uporniki po državi še naprej plenijo ameriško skupnost. Zdaj je že skrajni čas, da preprečimo njihove destruktivne akcije. Moja zakonodaja bo te izgrednike onesposobila in preprečila nadaljnje uničevanje ter povečala kazni proti njim, tako da bo kazen ustrezala njihovim zločinom.« Zakonodaja, ki jo je predlagal Cotton, ima tri dele. V prvem bi preprečili prijetim izgrednikom izpustitev za kavcijo. Večina izgredov se dogaja v mestih, kjer je prevladuje demokratska stranka, ki ima vpliv tudi na lokalne sodnike. Zato so ti zelo mili do sicer maloštevilnih izgrednikov, ki jih policisti le aretirajo. Sodniki tako za nizko kavcijo do sojenja izpustijo prijete izgrednike, ti pa se takoj vrnejo nazaj na cesto in razgrajajo še naprej. Po Cottonovi zakonodaji bi torej prijeti izgredniki čakali na sojenje za rešetkami. Po drugem delu zakonodaje bi lahko vsi tisti, ki bi jim izgredniki uničili premoženje, odškodnino iskali tudi na zveznih sodiščih, ki so neodvisna od lokalnega strankarskega vpliva. Tretji del pa bi vsem izgrednikom, ki bi jih prijeli, za večno preprečil, da bi prejemali kakršnokoli finančno podporo ali pomoč iz državne blagajne.
Izgredi postajajo dvorezen meč
Cottonova zakonodaja, ki jo je vložil v ameriškem senatu, je predvsem v tretjem delu zelo podobna tisti, ki jo je v zveznem predstavniškem domu vložil poslanec Jim Banks, republikanec iz Indiane. Glede na razmerje moči v zveznem zakonodajnem telesu predlagana zakonodaja verjetno ne bo sprejeta, vendar pa je Cotton s tem uperil prst v demokratsko stranko kot podpornico izgredov, ki se zdaj spreminjajo v dvorezen meč, saj je vse več ameriške politične sredine in celo nekaterih konservativnejših demokratov sitih izgredov in se nagibajo h glasovanju za Trumpa in republikansko stranko.
Zdravje Alekseja Navalnega se izboljšuje
Rusija obtožuje Nemčijo, češ da zadržuje informacije o zdravstvenem stanju ruskega disidenta Alekseja Navalnega. Navalnemu, ki je obraz opozicije proti ruskemu predsedniku Putinu, je prejšnji mesec nenadoma postalo slabo, njegovo življenje je viselo na nitki in očitno je bilo, da je bil zastrupljen. Zaradi pritiska svetovne javnosti so ga prepeljali na zdravljenje v Nemčijo, tam pa so zdravniki potrdili zastrupitev. Ruske oblasti, kaj pa drugega, zanikajo odgovornost za zastrupitev in zahtevajo od nemške bolnišnice natančne podatke o zdravljenju Navalnega, vendar so Nemci to odklonili. Sicer pa iz bolnišnice prihajajo informacije, da se Navalnemu zdravje izboljšuje in obstaja možnost, da bo v kratkem zunaj smrtne nevarnosti.
Kubanski komunistični režim je prejšnji teden aretiral na ducate kubanskih katoličanov, ker so skušali praznovati mali šmaren. Kubanska komunistična partija se iz političnih razlogov občasno kaže kot »tolerantna« do katoliške vere, v svojem bistvu pa je tako kot vse komunistične partije surovo protikatoliška, kar je dokazala tudi prejšnji teden. Kubanski katoličani so skušali praznovati dan Marijinega rojstva (Blažena Devica je zavetnica Kube), vendar so oblasti zaprle cerkev v Havani, prepovedali so tudi polaganje rož pred cerkvijo, za nameček pa so še aretirali več ducatov vernikov, ki so se skušali udeležiti maše, in celo nekaj ljudi, za katere se je policiji samo »zdelo«, da bi lahko bili verniki.
