Notranji ministri EU so danes na izrednem zasedanju v Bruslju podprli sveženj pomoči za Grčijo pri soočanju z novim migracijskim valom iz Turčije. Ob tem so posvarili, da nezakonitih prehodov zunanje meje unije ne bodo tolerirali, in poudarili, da je treba storiti vse, da se ne ponovi kriza iz let 2015 in 2016.
Notranji ministri so podprli načrt Evropske komisije v šestih točkah v pomoč Grčiji. V glavnem gre za ukrepe, ki jih je v torek po obisku grško-turške meje napovedala predsednica Ursula von der Leyen.
V Grčiji je že 530 pripadnikov evropske agencije za zunanje meje Frontex, med katerimi sta dva Slovenca. Poleg tega bo agencija v Grčijo napotila še dodatnih sto strokovnjakov iz stalne sestave agencije ter več čolnov, helikopterja, letalo in vozila s termovizijsko opremo.
Frontex je obenem aktiviral evropske skupine za hitro posredovanje na mejah, znane po okrajšavi Rabit, ki bodo uporabljene sploh prvič. V okviru teh skupin bo Slovenija zagotovila 35 policistov.
Poleg tega bo Frontex usklajeval vračanje nezakonitih migrantov, kar omogoča njegov nedavno reformiran mandat.
EU bo Grčiji pomagala tudi s 700 milijoni evrov pomoči. Od tega bo 350 milijonov evrov na voljo takoj za izboljšanje zmogljivosti sprejemanja migrantov, prostovoljnega vračanja ter zdravstvenih in varnostnih pregledov. Za preostalo pa bo komisija takoj predlagala rebalans proračuna unije.
Poleg tega bo Grčija dobila pomoč v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito, in sicer zdravstveno opremo in ekipe ter šotore in odeje.
Načrt predvideva tudi pospešeno namestitev dodatnih 160 ljudi iz Evropskega azilnega podpornega urada v Grčiji v pomoč pri obravnavi prošenj za azil.
Predvidena je tudi krepitev sodelovanja z zahodnobalkanskimi državami.
Ministri so sicer danes v skupni izjavi izrazili solidarnost z Grčijo, Bolgarijo, Ciprom in preostalimi članicami, ki se lahko soočijo s podobnimi izzivi.
Ob tem so izrazili odločenost za učinkovito zaščito zunanje meje EU in napovedali “vse potrebne ukrepe v skladu z evropskim in mednarodnim pravom” za preprečitev nezakonitih prehodov meje.
Največ razprave je bilo o tem, kako oblikovati sporočilo za Turčijo, ki je povzročila izredne razmere z odprtjem vrat migrantom v Evropo. Sporočilo so nekoliko zmehčali, po neuradnih informacijah na pobudo Nemčije.
Namesto “odločne obsodbe” turške uporabe migracijskih pritiskov v politične namene so v zadnjo različico izjave zapisali, da omenjena dejanja Turčije “odločno zavračajo”, in izrazili pričakovanje, da bo Turčija spoštovala migracijski dogovor iz marca 2016.
O premeščanju migrantov iz Grčije v druge države unije članice danes niso razpravljale, se pa pričakuje razprava o tem na rednem zasedanju notranjih ministrov unije, ki bo 13. marca.
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je opozorila, da je nujno zagotoviti, da ta novi migracijski val ne postane dolgoročna humanitarna kriza, ter da unija še vedno ni dovolj opremljena za soočenje z novo krizo, ker še ni dogovora o reformi skupnega azilnega sistema.
Ta reforma je že dolgo v slepi ulici zaradi nesoglasij glede obveznih migracijskih kvot, ki jim nasprotuje višegrajska četverica. Komisarka pripravlja novi migracijski pakt, ki naj bi rešil ta problem. Poklukar je danes ocenil, da predloga tega pakta še ne bo kmalu.
Migracijska kriza na grško-turški meji je sicer sprožila številne kritike na račun ravnanja grških oblasti in tudi proteste pred stavbo, v kateri so zasedali ministri. Še zlasti je pod drobnogledom ukrep suspenza obravnave prošenj za azil.
Evropska komisija skladnost tega ukrepa z evropskim pravnim redom še analizira. Izogiba se tudi vprašanjem, ali je zakonito streljati na prosilce za azil z gumijastimi naboji. Da ni pristojen za operacije in da ni naloga komisije, da sodi o soočanju s temi izjemnimi razmerami, je danes odgovoril podpredsednik za spodbujanje evropskega načina življenja, Grk Margaritis Schinas.
