Piše: Jože Jan
Napetost na meji z Ukrajino ne popušča. Rusija zahteva, da Nato in ZDA zagotovita, da ne bosta širila vojaške dejavnosti v nekdanjih sovjetskih republikah.
Vladimir Putin želi obdržati status quo, ki ga je Rusija imela med hladno vojno, ko je imela pod vplivom vso Vzhodno Evropo in Sredno Azijo. V petek je Rusija poslala svoj predlog za nov varnostni sporazum z Natom in ZDA. Predlog vključuje zahtevo, da se Atlantsko zavezništvo pismeno zaveže, da se ne bo širilo proti ruskim mejam. To bi pomenilo umik vabila pridružitve v Nato Ukrajine in Gruzije in tudi konec vojaške dejavnosti v Vzhodni Evropi, sredni Aziji in na Kavkazu.
Rusija je v zadnjem času namestila veliko število vojakov ter težkega orožja vzdolž meje z Ukrajino. ZDA in Evropska unija sta zagrozila s strogimi ukrepi v primeru ruskega napada na Ukrajino. V tem kontekstu naraščajoče napetosti je Moskva v petek poslala dva osnutka pogodb, eno z Nato, drugo z ZDA.
Rusija zahteva, da Nato odpravi vso vojaško infrastrukturo, ki je bila nameščena v Vzhodni Evropi po maju 1997, ko sta Rusija in Nato v Parizu podpisala sporazum. Po združitvi Nemčije so se leta 1999 Natu pridružile prve vzhodnoevropske države: Poljska, Madžarska in Češka (ki so nekdaj bile članice Varšavskega pakta). Rusija tako na konkreten način zahteva, da Nato Ukrajini umakne vabilo, da bi postala skupaj z Gruzijo nova članica atlantske zveze. Sekretar Nata general Jens Stoltenberg je na novinarski konferenci z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Bruslju izjavil: »Ne bomo popuščali glede pravice Ukrajine, da izbere svojo pot. Ne bomo popuščali glede pravice Nata do zaščite in obrambe vseh zaveznikov Nata.«
Rusija zahteva, da se Washington zaveže, da ne bo namestil nobenega orožja, ki bi lahko zadel Rusijo, da bo svoje vojaške ladje držal izven dosega napada in da ne bo ustanavljal vojaških baz v nobeni državi nekdanje sovjetske zveze.
Čeprav ZDA niso ruskega predloga takoj zavrnile, je po poročanju tiskovne agencije Reuters tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki zagotovila: »Vse države imajo pravico odločati o svoji prihodnosti in zunanji politiki, brez zunanjega vmešavanja.«
Vir: El País, Španija
