Predsednik Romunije Klaus Iohannis je ob današnji 30. obletnici začetka protestov, ki so v krvavi revoluciji odnesli dolgoletnega komunističnega diktatorja Nicolaeja Ceausescuja in njegovo soprogo Eleno, na skupni seji obeh domov parlamenta izpostavil, da mora pravosodje ugotoviti resnico o dogodkih pred 30 leti.
Na seji, ki so se je udeležili tudi premier Ludovic Orban ter številni bivši in sedanji politiki, je nujnost ugotovitve resnice izpostavil zaradi “žrtev in njihovih potomcev, Romunov ter naše skupne prihodnosti“. Spomnil je, da se je komunistični režim v državi uveljavil s silo, njegov padec pa je potekal po enakem vzorcu: “z zločini, zlorabami in kršitvami zakonov“, poroča portal Romania Insider.
predsednik Romunije Klaus Iohannis naj bi drevi obiskal Temišvar, kjer se je že v v nedeljo zvečer dogodkov izpred 30 let spomnilo več sto ljudi s pohodom svobode, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Spomin na revolucionarno leto 1989 bodo sicer obeležili s številnimi koncerti, razstavami, predstavitvami knjig in razstavami.
Ko je tajna služba prišla po pastorja, se je zgodil prevrat
Protikomunistična revolucija, ki je privedla do padca zadnjega komunističnega režima v Evropi, se je v Romuniji začela z vstajo v Temišvaru na zahodu države, kjer je pred domom protestantskega pastorja madžarskega porekla Laszla Tökesa več dni demonstriralo več deset ljudi, ki so nasprotovali njegovi kazenski premestitvi. Oblasti so do njih kritičnega Tökesa obtoževale podpihovanja etničnega sovraštva. Na današnji dan pred 30 leti, 16. decembra 1989, se je po pastorja odpravila zloglasna varnostna služba Securitate. A število protestnikov se je še povečalo. Policisti in gasilci so proti njim uporabili vodne topove, prišlo je do prerivanja.
Romunski predsednik Klaus Iohannis. (Foto: epa)
Dan kasneje so protestniki ustavili vojaška vozila, vojska je okrepila navzočnost, padli so prvi streli, proti večeru tudi s pravimi naboji. Streljanje je odredil Ceausescu, ki je dan zatem odpotoval na uradni obisk v Iran. Nasilje se je nadaljevalo, protestniki so 20. decembra zavzeli Temišvar, vojska pa je stopila na njihovo stran. V znamenje solidarnosti s prebivalci Temišvara so na ulice odšli tudi prebivalci drugih mest.
Tirana aretirala vojska
Ceausescu, ki je krivdo za dogajanje – ubitih je bilo 60 ljudi, več kot 2000 pa ranjenih – pripisal tujim silam, se je isti dan vrnil iz Irana. 21. decembra so se prvi demonstranti odpravili proti Bukarešti, diktator pa je kot ponavadi sklical veliko zborovanje, na katerem pa ga je publika prvič v njegovem življenju izžvižgala. Obupan je ljudstvu obljubil višje plače in pokojnine, za kar pa je bilo očitno že prepozno. Vse do noči so se nadaljevala zborovanja, postavljanje barikad in napadi na vojaške oklepnike. Protestniki so iz romunskih zastav izrezali komunistični grb in jih nato preluknjane vihteli. Po njih so padali streli. Diktator, ki je narod stiskal 25 let, je 22. decembra sklical še eno zborovanje, ki pa je spodletelo še bolj kot tisto prejšnji dan. Spričo glasnih vzklikov skorajda ni več prišel do besede in je z balkona palače centralnega komiteja le še brezmočno krilil z rokami. Že zjutraj je njegov obrambni minister Vasile Milea storil samomor, za njegovega naslednika je Ceausescu imenoval generala Victorja Athanasieja Stanculescuja.
Začetek transformacije Romunije v demokratično družbo. (Foto: Twitter)
Ta je s prefinjeno dvojno igro po poročanju nemške tiskovne agencije dpa prevzel ključno vlogo v revoluciji. Še 22. decembra je organiziral “beg” vladajočega para, ki je s helikopterjem s strehe poslopja centralnega komiteja v Bukarešti ušel pred jezno množico. A pobeg je bil v resnici aretacija. Stanculescu je namreč takoj po vzletu helikopterja vojski ukazal, naj se umakne. Par so zajeli in ga predali vojski. “Kralja in kraljico” so nato na spornem hitrem procesu – trajal je le uro – obsodili na smrt in ju na božič na dvorišču vojašnice v mestu Targoviste postavili pred strelski vod.
Oblast prevzeli “prebarvani” komunisti
Revolucionarji so že 22. decembra zavzeli poslopje televizije. Za novo vodstvo se je razglasila Fronta nacionalne rešitve (FSN) pod vodstvom starega komunista Iona Iliescuja. A orožje še ni potihnilo. V dogodkih, ki so vodili v smrti Ceausescujevih, je bilo po podatkih dpa ubitih skupaj 1142 ljudi, več kot 3000 je bilo ranjenih. Več kot 900 jih je umrlo, potem ko je oblast že prevzela FSN. Kaj točno se je dogajalo oz. kdo je kriv za smrti, še vedno ni razjasnjeno. Številni Romuni, ki so padec Ceausescuja pozdravili, menijo, da revolucija ni bila to, kar naj bi bila, da jo je elita ugrabila in izvedla državni udar.
Protikomunistični revoluciji se je poklonil celoten parlament. (Foto: epa)
Romuni so pod Ceausescujevim režimom trpeli bedo in strahovlado. Diktator, ki je še v 70. letih veljal za enega izmed “razsvetljenih” vzhodnih voditeljev, romunsko gospodarstvo pa je raslo, je, da bi poplačal zunanji dolg in se tako znebil vsakršnega pritiska iz tujine, v 80. letih uvedel ostre varčevalne ukrepe. Racionirane so bile osnove dobrine, kot so hrana, ogrevanje, elektrika in plin. Sredi ledenih zim temperatura v stanovanjih ni presegla deset stopinj Celzija, ljudje pa so se že ob 2. uri zjutraj postavljali v vrste pred trgovinami, čeprav sploh niso vedeli, na kaj čakajo.
Vpogled Romunije v svojo komunistično preteklost v eni najbolj represivnih diktatur držav vzhodnega bloka ostaja nepopolna – podobno kot v Sloveniji. Skoraj štirje milijoni Romunov živijo v tujini in tvorijo diasporo, ki se je po odprtju meja te sedaj 19,5-milijonske države s članstvom v EU leta 2007 samo še povečala, poroča STA. Članica Nata je država od leta 2004.
Rok Kranjc
