Prejšnji teden so požari v Braziliji ujeli pozornost svetovne javnosti. Skupaj s tem pa so prišli tudi histerija, pretiravanja in okrivitev novega brazilskega predsednika za požiganje amazonskega pragozda. Mediji so pri tem zamolčali še večje gozdne požare, ki so v istem času zajeli osrednjo Afriko. Tam namreč na oblasti ni bil desničar.
Ko so prejšnji teden tako svetovne kot domače medije preplavila alarmantna poročila o požarihv Braziliji, je javnost zajela množična histerija. “20 odstotkov Zemljinega kisika ne bo več!” je bilo lahko slišati opozorila, mediji so namreč en za drugim ponavljali to laž, kakor pa je izpostavil Guardian, celoten amazonski pragozd proizvede kvečjemu nekaj več od 6 odstotkov vsega kisika.
Za razliko od ostalih, ki so zgolj ponavljali isto številko, so se pri Guardianu sklicevali na trditve podnebnih znanstvenikov kot sta Michael Mann in dr. Jonathan Foley. “Navkljub splošno razširjenim trditvam, da Amazonija proizvede 20 odstotkov svetovnega kisika, je to bližje 6 odstotkom“ je miril strahove Foley.
Pri tem je Foley dodal, da bodo gozdove nadomestili pašniki in polja s pridelki, ki bodo ravno tako opravljala fotosintezo ter proizvajal podobno količino kisika. Na koncu pride do ugotovitve, da je edina stvar, ki trpi zaradi požigalništva s katerim se pridobiva nove obdelovalne površine v Amazoniji biodiverziteta.
Res je, da se je požigalništvo v Braziliji v zadnjem desetletju v porastu, a zadnje desetletje so v Braziliji bili na oblasti levičarji in ne trenutni predsednik Jair Bolsonaro. Znanstveniki ugibajo, da bi lahko letos prvič po desetih letih, ko bi lahko “izgubili” 10 tisoč kvadratnih kilometrov amazonskega pragozda. Zdi se veliko. To je polovica Slovenije. A ko postavimo te številke v kontekst, se izkaže, da je zgolj veliko dima in bore malo ognja.
Amazonija meri okoli 5,5 milijonov kvadratnih kilometrov, cela Brazilija pa 8,5 milijona kvadratnih kilometrov. Naj zveni še tako grozno, 10 tisoč kvadratnih kilometrov proti 5.500.000 kvadratnih kilometrov je malenkost. Je komaj 0,18 odstotka celotne površine amazonskega pragozda.
Vseeno to ni ustavilo levoliberalcev in ostalih podnebnih dušebrižnikov, da ne bi zlivali žolča po brazilskem predsedniku. Pri tem so se posluževali celo fotografij požarov v Amazoniji iz predhodnih let, ko so na oblasti bili levičarji. Pri širjenju teh lažnih fotografij so ujeli celo francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je pontificiral o potrebi po takojšnjih ukrepih zoper požare v Braziliji.
Požari v Angoli in Kongu ostali neopaženi
V istem času je gorelo tudi v Afriki, a to ni pritegnilo pozornosti javnosti. V četrtek 22. avgusta in petek 23. avgusta so v Angoli in Demokratični republiki Kongo po pisanju RT zabeležili več požarov kot v Braziliji. “V samo teh dveh dnevih so v Angoli zabeležili 6.902 požarov in v Demokratični Republiki Kongo 3.395,” v istem obdobju so v Braziliji zabeležili zgolj 2.127 gozdnih požarov.
Pri tem so se pri Bloombergu, ki je prvi poročal o tem sklicevali na podatke ameriške vesoljske agencije NASA. Ravno tako so mediji zanemarili Nasino poročilo, da so letošnji požari v primerjavi z zadnjimi 15 leti zgolj povprečni in ne kataklizmičnih razsežnosti kakor so radi paničarili mediji in med svojimi bralci in gledalci zganjali nepotrebno histerijo.
A zato ker v Kongu in Angoli ni na oblasti eden od najbolj nepriljubljenih svetovnih voditeljev v levoliberalnih krogih, t.i. “tropski Trump“, ti požari, ki so ravno tako posledica požigalništva, niso zanimivi za osrednje medije. Da je temu res tako, potrjuje ravno Guardian, ki opozarja, da so gozdni požari prisotni tudi v Boliviji, kjer vladajo levičarji, a o tem nihče ne poroča.
Ivan Šokić/Nova24TV
