Piše: Spletni časopis
Ruskega diktatorja Vladimirja Putina v Mongoliji, kamor je na obisk pripotoval včeraj, niso aretirali, čeprav je ta država članica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), sodišče pa je zaradi vojnih zločinov za Putina lani izdalo nalog za prijetje. Če bi obstajala nevarnost za to, Putin v Mongolijo ne bi prišel.
Ni pa še jasno, ali bo Putinu v Mongoliji uspelo doseči svoj verjetno pravi cilj potovanja. Pred tem so v Mongoliji namreč črtali iz svojih strateških načrtov plinovod iz Rusije proti Kitajski, ki je za Putina vitalnega pomena, kar je zaradi vojaškega napada na Ukrajino izgubil del trga evropskih držav in se večina plinovodov v smer proti Evropi zapira. Edina resnejša alternativa je Kitajska. Za to potrebuje pomoč Mongolije, ki je vmes. Projekt je bil ustavljen, ker so na Kitajskem ocenili, da so previsoka pričakovanja Rusije, ko gre za ceno njihovega plina za Kitajsko. Da je Putin v Mongoliji govoril o plinovodu. pa poročajo tudi propagandni portali ruskih oblasti. Tako:
Da so možni še drugi cilji, pa slišimo na družabnih omrežjih, denimo, takšen:
Prodaja energentov je za Putina izjemno pomembna, ker s tem financira izjemno drago okupacijo ozemelj Ukrajine in tudi posredovanja v drugih državah, kjer je in bo morebiti še poskušal svoje interese doseči z vojaško silo, kar je tudi pred Ukrajino že pogosto počel. V Ukrajini je prvič naletel na resen upor in težave in celo na večji polom svoje vojske proti na papirju veliko šibkejši ukrajinski, ki se še kar noče predati svetovni velesili.
V deželi Džingiskana je bila pred Putinom že naša predsednica Nataša Pirc Musar, ki pa tam nima tako pomembnih interesov kot Putin, ker s to z naravnimi viri in zgodovino bogato državo Slovenija nima veliko poslovnih in drugih vezi.
Džingiskanovi bojevniki so bili v zgodovini eni redkih, ki so povsem porazili in si podredili ozemlje današnje Rusije in tudi Ukrajine. Kijev si je povsem podredil Džingiskanov vnuk Batu.
