Piše: G. B.
Z včerajšnjo nedeljo se je v Rusiji končala še ena volilna farsa, ki je Vladimirju Putinu pričakovano prinesla peti predsedniški mandat. Ob rekordni volilni udeležbi je že v prvem krogu pometel s tekmeci, a seveda v povsem neregularnih razmerah, ki jih zaznamujeta medijski monopol in represija.
Ruski predsednik Vladimir Putin je glede na skoraj vse preštete glasove na predsedniških volitvah osvojil 87 odstotkov glasov, s čimer si je prepričljivo zagotovil že peti mandat na čelu države. Putin je dosegel doslej najvišjo podporo, ki pa jo gre po ocenah opazovalcev pripisati predvsem represiji. Preostali trije kandidati, ki Putinu nikoli niso zares predstavljali konkurence, pa so prejeli od tri do štiri odstotke glasov. Volitev se je udeležilo 74 odstotkov volilnih upravičencev, kar je največ od leta 1991.
Putin je v prvem odzivu nekaj ur po zaprtju volišče v nedeljo ocenil, da je visoka volilna udeležba povezana z vojno v Ukrajini. Povedal je še, da trenutno ne izključuje možnosti obširnega konflikta z zvezo Nato, a da bi to pomenilo, da bi bil svet le korak stran od tretje svetovne vojne.
Skratka, podobna retorika kot pri nekdanjem srbskem “voždu” Slobodanu Miloševiću. Slednji je namreč leta 1989 na gazimestanski proslavi blizu Prištine ob okrogli obletnici bitke na Kosovem polju dejal, da ni mogoče povsem izključiti oboroženih spopadov v prihodnosti. Leto dni zatem so se tudi dejansko začeli na Hrvaškem, leta 1991 so prerasli v pravo vojno. V to vihro je leta 1992 padla tudi Bosna in Hercegovina. Prav zato bi morali Putinove napovedi jemati zelo resno.
