Piše: Hamish de Bretton-Gordon
Mogočni ruski propagandni stroj, ki je v zadnjih tednih deloval na vso moč, je očitno utrpel hud udarec. Putin zdaj požira svoje lastne »koristne idiote«, prav tiste ljudi, na katere se je zanašal, da bi svetu projicirali alternativno resničnost: ne države izobčencev, ki se pogreza v vojne zločine, temveč križarskega odrešenika, ki nas ščiti pred namišljenimi nacisti in fantomskimi skrajneži.
Resnica je seveda, da njegovi zagovorniki prihajajo s političnega obrobja, skrajne desnice in skrajne levice. Samo poslušati je treba samozvanega »ljudskega prvaka« Georgea Gallowaya, ki hvali Kremelj ali pa neuravnovešeno retoriko obrobnih komentatorjev, kot je upokojeni igralec Steven Seagal, ki se prilizujejo Putinovemu vodstvu, da bi razumeli, kako daleč sega ta ekosistem dezinformacij.
Vendar pa je resnično povedno, da se je Kremelj nedavno obrnil proti nekaterim svojim najbolj zvestim navijačem. Te vse bolj stalinistične čistke kažejo, da se morda spuščajo kolesa s propagandnega stroja, zgrajenega za prikrivanje Putinovih vojnih zločinov in za upravičevanje nezakonite in uničujoče drage vojne za navadne Ruse.
Izjemen vzpon in spektakularen propad Romana Alehina – vidnega provojnega »Z-blogerja«, ki ga je Putinov režim zdaj označil za »tujega agenta« – je povzročil šok v spletni skupnosti, ki je skoraj štiri leta verjela, da ima tiho dovoljenje za kritiziranje načina vodenja vojne. Ta fantazija je zdaj izginila.
Medtem, ko je bilo za zapahe vrženih na tisoče protivojnih aktivistov, se je negovala, financirala in imela privilegiran dostop vzporedna kultura ultranacionalističnih vojaških blogerjev. Služili so kot odobreni tlačni ventil za jezo zaradi vojne. A niti oni niso več varni.
Sergej Markov, nekoč zanesljiv prokremeljski glas, je zdaj tudi označen za »tujega agenta«, oznako, prežeto z grožnjo iz Stalinove dobe, ki je bila nekoč rezervirana za resnične sovražnike države. Danes se prosto uporablja in kaznuje vsakogar, ki stopi izven vse ožje strankarske linije.
»Ko se ta represivni stroj enkrat zažene, se ne more ustaviti,« opozarja Vladimir Kara-Murza, britansko-ruski opozicijski voditelj, obsojen na 25 let zapora v sodobnem zaporniškem taborišču zaradi kritiziranja vojne – kazen je preživel le po zaslugi izmenjave zapornikov leta 2024. Kot je povedal za The Telegraph: »Poglejte nazaj na Sovjetsko zvezo pod Stalinom. Najprej so se lotili političnih sovražnikov, nato pa je sistem začel požirati lastne ljudi.«
Čeprav se Kremelj hvali z uspehi okoli Pokrovska in Zaporožja, so ti domnevni napredki povzročili ogromne izgube ruskih življenj, izgube, ki jih je vse manj mogoče prikriti. Medtem se navadni Rusi soočajo z naraščajočimi cenami goriva in hrane, domače razpoloženje pa se spreminja.
Seveda to ni prvič, da smo videli ruski dezinformacijski aparat v polnem, zmedenem toku. Po neuspelem poskusu atentata na Sergeja Skripala v Salisburyju leta 2018 je Kremelj sprožil val neumnosti. Ena najbolj absurdnih trditev je bila, da je Novičok osebno izdelala takratna premierka Theresa May v Porton Downu. Takrat sem pripomnil, da bi, če bi obtožili Margaret Thatcher, ki je dejansko študirala kemijo na Oxfordu, morda podali nekoliko bolj verodostojno obtožbo. Ni treba posebej poudarjati, da v Moskvi tega niso toplo sprejeli.
Vse to nas opominja, da se avtoritarni režimi redko sesujejo zaradi zunanjega pritiska. Gnijejo od znotraj in požrejo prav tiste ljudi, ki so jih nekoč podpirali.
Zato morata Zahod in še posebej Evropa okrepiti pritisk na Putina, saj nisem prepričan, da bomo na tej stopnji od ekipe MAGA tukaj kaj dosti dobili. Putin mora razumeti, da je alternativa umiku sramoten konec, ki bolj spominja na Stalinov padec kot na zmagoslavno upokojitev. Pravični mir za Ukrajino mora biti edina pot v sili, ki mu je preostala, in zagotoviti moramo, da to razume.
Vir: https://archive.is/R71EZ#selection-2187.0-3571.433
