Piše: mag. Tadej Ian, politolog, družboslovec in publicist
V prejšnjih šestih člankih serije Propad Evrope smo pisali o šestih rakranah oz. dimenzijah, ki Evropi grozijo do te mere, da lahko pride do njenega propada. V zadnjem, sedmem članku serije pa pišemo o dejavnikih, ki bi lahko omogočili, da Evropa preživi in se dvigne v novo, prijaznejšo realnost.
Situacija v Evropi je v tem trenutku dosti težja, kot se zaveda velika večina Evropejcev. Energetska grožnja zaradi zavožene energetske politike lahko z daljšim električnim mrkom skoraj v hiu spravi Evropo v ekstremne težave in povzroči takojšnjo izgubo evropske politične in gospodarske moči v svetu. Politična ponižanost Evrope, ki so jo povzročili Evropejci sami, v kombinaciji z nizko evropsko nataliteto in migrantsko invazijo iz Azije in Afrike, ki jo številni evropski oblastniki tolerirajo, ter v kombinaciji z zatonom evropske kulture dolgoročno ogrožajo mir in stabilnost Evrope in njeno prihodnjo politično ureditev. Evropsko gospodarstvo počasi, a zanesljivo hira. Velika odgovornost za večino teh polomij je na strani zaslepljene tehnokratske elite uradnikov Evropske unije, ki s poraznimi politikami, ki so za Evropo dolgoročno celo samomorilne, iz leta v leto poslabšujejo stanje v državah Evropske unije. Poučenemu opazovalcu se razvoj dogodkov zdi skorajda brezupen.
Za rešitev Evrope še zdaleč ni prepozno
Kljub navedenemu v tem trenutku Evropa ni v tako obupnem stanju. Res je, da nekateri od teh rušilnih procesov trajajo desetletja, a po drugi strani so nekateri še dokaj sveži in še niso povzročili veliko škode, ker zanjo preprosto še ni bilo dovolj časa. Po drugi strani je Evropa stara gospa, ki ima debelo kožo in je ni lahko tako hitro in zlahka spodnesti. Dejansko je največja nevarnost v tem, ker so politični in razvojni trendi v tem trenutku tako katastrofalni, da se v primeru, če se ne bodo spremenili, propadu Evrope nikakor ne bo mogoče izogniti. Sreča je v tem, da se lahko trendi spremenijo in da se lahko posledice zavoženih politik v neki meri odpravijo in celo delno popravijo za nazaj. Treba pa je poudariti, da obstaja tudi točka brez vrnitve, po kateri ne pomaga nobena sprememba trenda ali politike več, ker je preprosto prepozno. Nemogoče je napovedati, kdaj bo do te točke v Evropi prišlo, vendar se je popolnoma nesmiselno zanašati na to, da je ta točka še daleč v prihodnosti, ker ni nujno, da je res tako.
Prvi žarek upanja za Evropo so konservativne in nacionalistične (beri: patriotske) sile, ki nasprotujejo škodljivim učinkom ponorele globalizacije za Evropo in si želijo, da bi na prvo mesto postavili predvsem interese Evropejcev ter obudili nekdanjo evropsko veličino, ki se lahko vrne samo tako, da se evropski narodi zavedo svoje vrednosti, obudijo svoje dobre tradicije ter začnejo otroke in mlade učiti, da je prav, da so ponosni na svoj narod, zgodovino, tradicijo in tudi na Evropo kot širšo domovino. Res je, da so take sile ta čas najmočnejše predvsem na evropskem vzhodu (npr. Poljska in Madžarska), ki je še vedno močno pod vtisom svoje neljube komunistične preteklosti, ko je bilo v razvojni slepi ulici državnega socializma izgubljenega skoraj pol stoletja dragocenega časa. Slovenija nam tu žal ne more biti v ponos, saj se zaradi pustošenja levega političnega pola čedalje bolj približujemo postsovjetskemu beloruskemu modelu, medtem ko nas po desni prehitevajo številne države, ki so bile pred tridesetimi leti zaradi dušilnega vpliva sovjetske cokle v primerjavi z nami v daleč slabšem gospodarskem, družbenem in razvojnem položaju. Toda v zadnjem času se sile, ki so pripravljene na reševalno akcijo politično zavožene Evrope, prebujajo tudi v zahodnem delu Evrope. Tako sta v Italiji in na Švedskem na oblast prišli desni vladi, ki lahko svoji državi in naroda za začetek vsaj usmerita na pravo pot evropskega očiščenja, očiščenja, ki se ga bo morala lotiti večina držav Evropske unije, če naj Evropa preživi v obliki, kot jo poznamo. Lahko rečemo, da bi se začetek rešitve Evrope začel, ko bodo (resnično in ne samo na papirju) desne oz. patriotske vlade prevzele politični nadzor nad Evropsko unijo tako, da bodo imele v njenih organih stabilno večino.
Drugi žarek upanja za Evropo so tuje sile, ki na Evropo delujejo razdiralno. Gre za negativno spodbudo, ki jo Evropejcem daje divjanje nekaterih afriških in azijskih migrantov po Evropi. Pri tem imamo v mislih posilstva evropskih žensk, ki se večinoma dogajajo zaradi različnih kulturnih obrazcev in ne zaradi kriminalnosti posameznih migrantov (v slednje nas poskušajo prepričati nekateri levi agitatorji). V mislih imamo tudi oblikovanje getov v evropskih mestih, v katerih se vzpostavlja paralelna oblast, ki v glavnem črpa iz šeriatskega prava, saj je večina azijskih in afriških migrantov, ki v milijonih derejo v Evropo, islamske veroizpovedi. Žalostno je, da je nasilje nad domačimi Evropejci tisto, ki daje upanje, da se bodo od blaginje uspavani Evropejci prebudili in se politično postavili zase in za svojo pravico do mirnega življenja v odsotnosti nenehnega nasilja. Zmaga desnice na tradicionalno socialdemokratskem Švedskem je znak, da je Švedom dovolj posilstev, drugega nasilja in nadlegovanja, ki se iz migrantskih getov širi čez vso državo. Včasih je v življenju tako, da človeka šele nesreča ali neposredna grožnja iz okolja prisili, da se zbudi iz malodušne zasanjanosti in začne delovati v smeri, da si bo uredil življenje.
Tretji žarek upanja za Evropo je še bolj negativna spodbuda v primerjavi s tisto, ki smo jo pravkar opisali. Če bi v Evropi prišlo do neke katastrofe, ki bi jo lahko povzročili npr. huda gospodarska kriza, huda energetska kriza zaradi vojne v Ukrajini ali naravna katastrofa zaradi naravnih vplivov, ki bi jih lahko povzročile spremembe v podnebju, ki se v zadnjem času znova segreva v smeri nivojev, kakršnih so bili naši predniki vajeni v srednjem veku, bi to lahko na Evropejce vplivalo tako travmatsko, da bi se dvignili in zahtevali spremembo politik, ki močno slabijo Evropo in poslabšujejo položaj avtohtonih Evropejcev.
Močna Evropa lahko vodi svet
Moč ni nekaj slabega. Z močjo je mogoče narediti veliko dobrega in koristnega ne le zase, pač pa tudi za sočloveka. Večina zla, s katerim se v tem trenutku spopada Evropa, je uvoženega iz ZDA. ZDA so relativno mlada država, ki se je hitro razvila in so ji bile prihranjene vojne, saj z izjemo državljanske vojne 1861–1865, ki pa je potekala le na nekaterih omejenih območjih ZDA, na ameriški celini še ni bilo resnega konflikta. V Evropi je bilo povsem drugače. Še posebej rušilni sta bili za Evropo obe svetovni vojni, ki se ZDA skoraj nista dotaknili, ampak sta bili zanje le odskočna deska, da so razvile svoj prevladujoči in politični vpliv v svetu. Evropa si je politični vpliv v svetu in gospodarsko moč prislužila po trnovi poti, medtem ko sta bila politični vpliv in gospodarska moč ZDA na neki način podarjena. ZDA zato niso stabilna država in razkroj, s katerim se spopadajo predvsem na družbenem področju, je posledica njihove politične nezrelosti in relativno kratke državniške tradicije. Če se bo Evropa otresla teh motečih elementov družbenega kaosa, ki so bili vanjo uvoženi iz ZDA, se lahko spet dvigne in zasije v svetu, kot je nekoč v preteklosti že sijala. Evropa lahko pod vodstvom EU postane nosilka razvoja vsega sveta. Da pa bi se to lahko zgodilo, morajo Evropejci Evropo najprej rešiti. Zato se potrudimo in rešimo Evropo, da Evropa obstane! Naj živi Evropa! Bog ohrani Evropo!
