Piše: S.T.A., C. R.
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je po poročanju medijev v regiji prvič uvrščen na seznam oseb ali medijev, ki so zanikali ali relativizirali genocid v Srebrenici julija 1995, v katerem je vojska bosanskih Srbov ubila več kot 8000 Bošnjakov. Seznam je v poročilu o zanikanju genocida za leto 2023 v sredo objavil spominski center v Potočarih.
Na seznamu desetih oseb ali medijev v BiH, na Hrvaškem, v Srbiji in Črni gori, ki so v zadnjem letu v največji meri zanikali ali relativizirali genocid v Srebrenici, se je letos znašel tudi hrvaški predsednik Milanović.
Avtorji poročila so ob tem poudarili, da je uvrstitev Milanovića na ta seznam ključna sprememba v primerjavi s preteklimi leti in da je njegova uvrstitev na seznam pomembna tudi zaradi njegovega visokega političnega položaja in vpliva.
Na vrhu seznama je sicer znova predsednik bosansko-hercegovske entitete Republike Srbske Milorad Dodik. Sledita mu srbska tabloida Informer in Alo, predsednik Organizacije družin zajetih in padlih borcev ter pogrešanih civilistov iz Srebrenice Branimir Kojić ter poslanec srbskega parlamenta Miodrag Linta.
Na šestem mestu pa je Milanović, ki se je na seznamu znašel predvsem zaradi izjave na vrhu voditeljev držav procesa Brdo-Brioni novembra 2022. V izjavi je hrvaški predsednik omenil članice združenja Matere Srebrenice, ki so ga kritizirale zaradi domnevnega zanikanja genocida.
“Mislil sem, da je to dostojno združenje mater, katerih otroke so pobili v Srebrenici. To so sedaj ženske v zelo zrelih letih. Doslej so se vedle dostojanstveno in upam, da niso padle v kremplje brezvestnih utilitarističnih prevarantov iz Sarajeva. Toda v čem je problem? Nikoli nisem zanikal masakra v Srebrenici, to mi ne pride na misel. Pravne kvalifikacije pa so nekaj drugega,” je takrat dejal Milanović.
Za Milanovićem sta se na seznam uvrstila še član Dodikove stranke SNSD in poslanec v domu narodov parlamenta Federacije BiH Radovan Kovačević ter nekdanji Dodikov svetovalec Nenad Kecmanović.
Poročilo je v okviru projekta “Resnica, dialog, prihodnost” pripravila petčlanska preiskovalna ekipa, ki je s pomočjo javno dostopnih podatkov analizirala izjave v obdobju od maja lani do maja letos.
V tem obdobju so v medijskem prostoru BiH in širše regije zabeležili 90 primerov zanikanja genocida v Srebrenici. V primerjavi z lanskim poročilom, v katerem je bilo zabeleženih 693 primerov, opažajo znatno zmanjšanje števila zanikanj. Ob tem sicer poudarjajo, da sama količina zabeleženih objav ni edini ključni pokazatelj ozaveščenosti družbe o genocidu v Srebrenici.
