Piše: C. R.
Predsednik vlade Janez Janša se danes udeležuje zasedanja Evropskega sveta v Bruslju, kjer bodo voditelji in voditeljice EU razpravljali o razvoju dogodkov v zvezi s COVID-19, vključno s pojavom novih različic, usklajevanjem ukrepov, zagotavljanjem cepljenja in mednarodnim sodelovanjem. Obravnavali bodo tudi zunanje odnose, vključno z Belorusijo in Ukrajino ter vprašanje kriznega upravljanja in odpornosti, cen energije, varnosti in obrambe ter zunanjih vidikov migracij.
Ob prihodu na današnje zasedanje Evropskega sveta je predsednik vlade Janez Janša v izjavi za medije dejal, da ima Evropski svet zelo obsežen dnevni red. “Že na začetku bo zanimiva razprava o visokih cenah električne energije in energentov nasploh. Glede na dokumente, ki smo jih pridobili s strani Evropske komisije in regulatorjev, ne pričakujemo zaključkov, ki bi bistveno spreminjali same razmere na trgu, zagotovo pa bo več odločnosti v smeri ukrepov, s katerimi se te podražitve blažijo v smislu učinka na potrošnike, državljane, Evropejce,” je povedal premier.
“Zelo pomembna bo tudi razprava o nekaterih strateških izzivih v naši soseščini. Z veliko zaskrbljenostjo smo vsi spremljali dogodke v zadnjih tednih in dneh v povezavi z Belorusijo.
Izkoriščanje nesreče migrantov za hibridne napade ne le na sosedstvo, ampak na celotno EU s strani beloruskega režima je zavržno. To je enotno stališče celotne EU,” je povedal predsednik vlade in nadaljeval: “Prav tako pa so zadnje kazni, ki so bile izrečene nekaterim opozicijskim voditeljem v Belorusiji, ki so drastične in ki se ne izrekajo niti za zločine, če so dejansko storjeni in so med tistimi najtežjimi, nekaj, kar po mojem mnenju kaže na veliko nervozo beloruskega režima, ki se zaveda, da je naredil napako z izkoriščanjem nesreče ilegalnih migrantov, sedaj pa hiti v novo napako, ki se izraža v teh drastičnih kaznih, ki zagotovo ne bodo prispevale k temu, da se situacija umiri in da se najdejo diplomatski izhodi iz krize v Belorusiji, ampak se bo situacija kvečjemu še bolj zaostrovala, to pa pomeni tudi krajše življenje diktatorskega režima.”
Evropski svet se bo sestal tudi v evro formatu v inkluzivni sestavi. “Pregledali bomo, kakšno je stanje naše skupne valute in kateri so ključni izzivi v tem času. Verjetno bomo nekaj slišali tudi o bodoči širitvi,” je povedal premier.
Predsednik vlade je še dejal, da se bodo današnje razprave nadaljevale tudi z včerajšnjega dokaj uspešnega sestanka z našimi Vzhodnimi partnerji. “Vesel sem, da lahko rečem, da je prvič, odkar prisostvujem pogovorom z državami Vzhodnega partnerstva prišlo do pretežno pomirjujočih besed med Armenijo in Azerbajdžanom. To je bilo tudi pozitivno presenečenje včerajšnjega sestanka. Oba voditelja sta namenila veliko več pozornosti temu, kako situacijo reševati, kako se dogovoriti za nekatere pragmatične rešitve v tej situaciji, kot pa medsebojnemu obtoževanju,” je dejal predsednik vlade.
“S strani velike večine članic EU, partnerjev, ki smo že v Uniji, je bila dana zelo velika podpora Ukrajini zaradi pritiskov s strani Rusije. Nasploh smo izrazili močno zavezo stališču, da o tem, kdo bo bodoči član EU ali posredno Nata, odločamo tisti, ki smo že v teh povezavah in tisti, ki si tja še želijo. Nikakor pa ne pristajamo na to, da ima nekdo, ki ni član, niti si ne želi postati član, pravico do veta ter pravico vpliva na suverenost in samoodločbo katerekoli suverene države,” je še dejal predsednik vlade Janez Janša.
