Poljski gospodarski model postaja vse bolj konkurenčen in družbeno odgovoren, saj poljska vlada bolj in bolj spoznava pomen družbene politike in gospodarske rasti.
S spremembami se porajajo tudi vprašanja, kakšne so pravzaprav smernice poljskega gospodarstva in posledice, ki jih tak model razvoja prinaša.
V smeri konkurenčnega družbenega gospodarstva
Poljsko gospodarstvo je trenutno šesto največje v EU. Združuje solidarnost socialne politike z večjo konkurenčnostjo gospodarstva. Nov poljski razvojni model temelji na »Strategija za odgovoren razvoj«, ki jo je leta 2016 takratni predsednik vlade in minister za gospodarstvo Mateusz Morawiecki. Ključni elementi njegove strategije so okrepitev poljskega kapitala, zmanjšanje zunanjih negativnih vplivov na domače gospodarstvo in povečanje socialne varnosti družbe. Ustvarili so indeks kapitalizma, ki temelji na osmih razsežnostih, in sicer: družbena politika, gospodarska konkurenca, znanost in izobraževanje, finančni sektor, trg dela, javne finance, politika in gospodarska kultura. Vsaka od njih vsebuje še nekaj podindeksov, ki omogočajo prikaz socialno-gospodarskih sprememb držav (34 držav OECD), vključenih v raziskave v letih od 1995 do 2017.
Poljska je država hitrega razvoja in velikih izzivov
V letih od 1989 do 2017 je poljski BDP na prebivalca zrasel kar za 135 %, kar Poljsko kot državo postavlja med najhitreje razvijajoče se države na svetu. V tem obdobju so se prav tako za povprečno 73 % zvišali osebni prihodki, ki so za 2,1 % zvišali letno rast plač. Najbolj so se sicer povečali dohodki 10 % najbogatejšim državljanom, kar pomeni, da so od gospodarske rasti imeli največ koristi ravno oni. V primerjavi z ostalimi članicami EU se lahko Poljska pohvali z nizko premoženjsko neenakostjo, kar dokazuje tudi nizek Ginijev koeficient neto premoženja (57,8 % v primerjavi z EU, kjer je 68,5 %). Delež države oz. delež podjetij v državni lasti v BDP-ju pada. Leta 1995, v obdobju privatizacije, je delež prihodkov javnih podjetij znašal 46,3 %. Po najnovejših podatkih danes ta predstavlja zgolj 10,1 %. Podobna slika je tudi z zaposlenimi. Leta 1995 je bilo v javnih podjetjih, kamor ne štejemo šol, občin ipd., kar 48, 7 % zaposlenih, danes je teh le še 21 %. Za Poljsko je največji izziv in hkrati družbena zavora dejstvo, da ima ta država nizko medgeneracijsko izobraževalno mobilnost. To pomeni, da je samo 7 % oseb, starih od 25 do 59 let, katerih starši so imeli osnovno izobrazbo, v času šolanja pridobilo univerzitetno izobrazbo. V EU je povprečje 28 %.
Glede na solidarizem je Poljska v prvi polovici razvitih držav
V letu 2017 je splošni indeks kapitalizma Poljske znašal 52,5 %, kar jo je uvrščalo na 16. mesto med 34 analiziranimi državami (pred dvema letoma je zasedala 20. mesto). Pred Poljsko sta se uvrstili le dve vzhodnoevropski državi, in sicer Slovenija z 9. mestom in Češka s 15. Poljska je poleg Slovenije edina država regije, za katero se zdi, da gre po poti solidarizma, medtem ko si druge države prizadevajo za liberalizacijo na številnih področjih družbenega življenja. Na področju javnih financ Poljska zagovarja solidarno in ne liberalnega stališča, saj je v obdobju od 2015 do 2017 glede na kvocient, ki se nanaša na solidarizem javnih financ, napredovala iz 12. mesta na 7. Ta preskok je posledica predvsem davčnega napredka na Poljskem – sprememba degresivne davčne olajšave. Poljska se glede na izdatke za mlade uvršča na 17. mesto, na samem vrhu so skandinavske države ter tudi Avstrija in Francija. Država ima eno od najbolj kompleksnih družinskih politik glede na raven izdatkov. Leta 2016 je za družine namenila 2,5 % BDP, kar jo uvršča na 8. mesto med razvitimi državami. Od vseh vzhodnoevropskih je pred njo le Slovenija (12. mesto).
Poljska kot konkurenčna država
Poljska se uvršča na 12. mesto najbolj konkurenčnih držav, zahvaljujoč svojemu davčnemu sistemu za podjetja, višanju produktivnosti dela in večjemu izvozu tehnološko naprednih izdelkov. Trenutno je Poljska pri izvozu tehnološko naprednih izdelkov na 22. mestu, takoj za Dansko, Norveško, Slovaško in Madžarsko, a vendar še vedno pred Rusijo, Španijo in Grčijo. Izvoz trenutno predstavlja le 5 % celotnega izvoza, Južna Koreja, ki je na prvem mestu, ima 20 %. Raziskave uvrščajo Poljsko na 30. mesto, kar pomeni, da ima ta država še vedno izrazito liberalen trg dela. Najbolj socialnodemokratičen trg dela med vzhodnimi evropskimi državami ima Slovenija, ki je na 13. mestu. Na Poljskem rastejo tudi minimalne plače, ki so nad evropskim povprečjem. Razvijajo kapitalistični model konkurenčnega gospodarstva, vključno s širjenjem solidarizma, družbene politike in z višjo konkurenčnostjo.
L.M.
