Piše: Núria Bou
Volitve za skupščino predstavnikov “Consell per la República” (Svet za republiko, https://consellrepublica.cat/) so potekale od 29. do 31. oktobra. “Consell per la República” želi biti katalonska vlada v izgnanstvu s sedežem v Waterlooju (Belgija), da bi pripravila temelje prihodnje katalonske republike in se izognila ostremu španskemu sodnemu pregonu.
Ustrezno registrirani člani so telematsko glasovali za 500 kandidatov, ki so se predstavili na odprtih seznamih. Izvoljenih je bilo 121 oseb, od tega 70 % žensk, ki so že izbrale predsednika skupščine in bodo morale izbrati predsednika “Consell per la República”. Doslej je bil predsednik Consella predsednik Katalonije Carles Puigdemont. Med Puigdemontovim mandatom je bil leta 2017 izveden referendum, zato je moral oditi v izgnanstvo v Belgijo, da ne bi bil po krivici zaprt, kot se je zgodilo drugim članom vlade, ki so ostali v Kataloniji in bili maščevalno obsojeni na 9 do 13 let zapora. Vendar so ju pod pritiskom evropskih institucij po skoraj štirih letih zapora izpustili.
“Consell per la República” ima 102 001 člana, čeprav je za registracijo treba navesti osebne podatke, kar vzbuja previdnost, saj je kljub temu, da gre za izjemno miroljubno in demokratično gibanje, doživelo sodno represijo nad 3 300 svojimi člani. Poleg tega obstajajo deli gibanja za neodvisnost, ki te strategije kljubovanja Španiji ne vidijo kot jasne strategije prav zaradi strahu pred njenim nasilnim odzivom. Kljub temu se število članov Sveta iz dneva v dan povečuje.
Vsekakor pa Evropa ne sme zanemariti dejstva, da je “Consell per la República” velika organizacija, ki namerava z mirnimi mobilizacijami, kakršnih doslej še ni bilo, preprečiti španski nadzor nad Katalonijo. Te mobilizacije bodo povzročile socialne in gospodarske motnje v Španiji in EU ter poskušale izsiliti evropsko posredovanje, da bi se izognili nasilnemu odzivu Španije, kot se je zgodil ob referendumu leta 2017. “Consell per la República” meni, da je to edini izhod za zaščito njegovega legitimnega cilja, saj je spoznal, da Španija nikoli ne bo sprejela demokratične rešitve, v kateri bi imeli zadnjo besedo katalonski državljani.
Ker se bliža čas, ko bo “Consell per la República” začel nenasilni boj po Gandhijevem zgledu, bi bilo veliko bolje in nam vsem prihranilo trpljenje, če bi EU ukrepala, še preden bi prišlo do teh mobilizacij. EU lahko omogoči dogovorjeno demokratično rešitev, s katero bo Španija prisiljena sprejeti ne enostransko neodvisnost, temveč zavezujoč referendum, na katerem se bo odločalo demokratično.
