Piše: Álvaro Peñas
Alice Weidel, vodja parlamentarne frakcije, in Tino Chrupalla, sopredsednik, sta bila izvoljena s strani radikalcev v Alternativi za Nemčijo (AfD) za vodji stranke v naslednji volilni kampanji za Bundestag. Njuna izvolitev ni bila presenečenje, saj sta bila favorita, vendar pa je razlika v glasovih drugih dveh kandidatov, Joane Cotar, poslanke iz Hessena, in Joachima Wundraka, nekdanjega generala Bundeswehra iz Spodnje Saške, presenetila. Glasovanja se je udeležilo nekaj več kot 15.000 članov AfD, kar je skoraj polovica od 32.000 članov stranke, na volitvah pa je dvojica Weidel/Chrupalla, ki zastopa nacionalnokonservativno frakcijo, prejela 71 % glasov, medtem ko sta njuna tekmeca, kandidata, ki ju je spodbujal sopredsednik stranke Jörg Meuthen, ki zastopa zmernejšo in gospodarsko liberalnejšo frakcijo organizacije, prejela 27 %.
Ta izjemna razlika v podpori je znak, da so se radikalci v AfD odločili za bolj domoljubno linijo in za odpravo notranjih razhajanj, ki so bila na robu razkola v stranki. Na zadnjem kongresu AfD novembra lani stranki ni uspelo odpraviti delitev, ki je negativno vplivala na organizacijo na zadnjih volitvah. Na deželnih volitvah v Porenju-Pfalzu in Baden-Württembergu stranki ni uspelo osvojiti več kot 10 odstotkov glasov kot na prejšnjih volitvah. V pogovoru s Steffenom Kotréjem je poslanec dejal, da je stranka še bolj razdeljena. Velika zmaga nacionalnih konservativcev, ki jih je podprlo razpuščeno “krilo”, najbolj trda frakcija stranke okoli Björna Höckeja, bi lahko vsaj začasno končala ta razkol. Weidel je dejala, da je zdaj treba “skupaj začeti volilno kampanjo”, Chrupalla pa je dejal, da je treba strniti vrste in da je bila z glasovanjem jasno izražena volja članstva, da se konča notranja razprava v stranki, saj “ta rezultat govori sam zase”. Meuthen je čestital zmagovalcema in jima zaželel uspešno “zastopanje AfD”. Tudi oba poražena kandidata sta pokazala pripravljenost za združitev stranke. “Veselim se, da ju bom v prihodnjih mesecih lahko aktivno podpiral. Včasih zmagaš, včasih izgubiš, pomembno je, da greš naprej. Skupaj za našo AfD in našo državo,” je dejala Cotar. Wundrak je dejal, da so bile volitve izvedene “spodobno in z medsebojnim spoštovanjem” ter da je čas, da se ozremo naprej in “vodimo uspešno volilno kampanjo za AfD ter za interese Nemčije in nemškega naroda”.
Kampanja AfD, ki je trenutno tretja politična sila v Bundestagu, se zdi zelo zapletena, saj so po vseh anketah Zeleni trenutno vodilna stranka v Nemčiji. Poleg tega zaradi sanitarnega kordona, ki so ga uvedle vse druge politične stranke, AfD nima nobenih možnosti za oblast, zato bi lahko postala žrtev dvoboja med CDU/CSU in Zelenimi, saj bi lahko njeni volivci spremenili glasovnico in preprečili, da Annalena Baerbock postane kanclerka. V anketah po vsej državi se stranka drži pri približno 12 odstotkih, kar je zelo blizu njenim rezultatom na volitvah leta 2017, vendar doslej ni uspela izkoristiti velikega nezadovoljstva, ki so ga sprožili ukrepi, ki jih je vlada uporabila pri reševanju krize zaradi koronavirusa. Vključitev morebitnega izstopa iz EU v program stranke lahko ogrozi njeno podporo, zlasti v Zahodni Nemčiji, čeprav je res, da organizacija dobro vodi kampanjo za obsodbo globalistične agende.
Poleg zapletenega političnega položaja pa se AfD sooča tudi s sistematičnim nadlegovanjem. Od zgoraj s strani Urada za zaščito ustave, od spodaj pa z nasiljem nad njenim sedežem in borci s strani protifašističnih skupin (AfD ima več napadov kot vse druge nemške politične stranke skupaj). Dan pred razglasitvijo rezultatov notranjega glasovanja stranke je tožilstvo v Mühlhausnu v Turingiji potrdilo, da so oblasti preiskale hišo deželnega predsednika AfD Björna Höckeja zaradi domnevnega “sovražnega govora” na družbenih medijih proti aktivistki nevladnih organizacij Carole Rackete, ki jo je Höcke obtožil sodelovanja z mrežami za trgovino z ljudmi.
V začetku leta so nemški organi celotno AfD označili za grožnjo in ekstremistično politično skupino, kar jim je omogočilo spremljanje vseh komunikacij članov stranke, vključno z e-pošto in telefonskimi klici, tudi če niso povezani s politiko. Sliši se kot nekaj iz filma “Življenje drugih” o vohunjenju Stasija za vzhodnimi Nemci, vendar je to resnično in je usmerjeno proti tretji največji nemški politični stranki in edini, ki nasprotuje globalistični agendi. Ta odločitev je trenutno zadržana do odločitve sodišča, čeprav več dežel, kot je Turingija, še naprej spremlja člane AfD. Zanimivo je, da skrajni nadzor članov in dejavnosti AfD ne preprečuje nasilnih dejanj proti stranki ali aretacij njenih skrajno levičarskih napadalcev. Nemčija se tako kot Evropska unija vse bolj oddaljuje od vrednot demokracije in svobode izražanja, za katere trdi, da jih zagovarja.
Vir: UME
