Mobilna omrežja pete generacije (5G) se vse hitreje uveljavljajo po svetu. Kot prva je storitve v komercialnem mobilnem omrežju 5G v začetku aprila ponudila Južna Koreja, prva v celoti pokrita država pa je julija postal Monako. Eno osrednjih vprašanj ob tem ostaja sodelovanje kitajskega Huaweija, ki mu ZDA očitajo škodljivo delovanje.
5G je omrežje mobilne telefonije, ki nadgrajuje prejšnja omrežja. S hitrostmi, ki naj bi dosegale do 20 gigabitov v sekundi – mobilna omrežja LTE v povprečju dosegajo hitrosti med tremi in petimi megabiti, omrežja 3G pa okoli dva megabita -, bodo omrežja 5G po napovedih omogočila preboje v vseh porah družbe, od avtonomnih vozil in medicine do tehnologij navidezne in obogatene resničnosti.
V Sloveniji sodi pristojnost za podelitev ustreznih radijskih frekvenc operaterjem elektronskih komunikacij pod okrilje Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos). A postopek podeljevanja frekvenc, namenjenih uvajanju 5G, še ni bil uveden.
Vlada je namreč rok za podelitev frekvenc za mobilne tehnologije postavila do 30. junija prihodnje leto. Pogoj za začetek postopka podelitve pa je po pojasnilih Akosa strategija upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom, ki čaka na potrditev na vladi.
Telekomunikacijski operaterji medtem poudarjajo, da je za učinkovit razvoj 5G potrebna jasna politika. Brez jasnih pravil bo postavitev omrežja 5G namreč poslovno preveč tvegana in zamudna. Omrežja pete generacije zahtevajo velike posodobitve in gradnjo dodatnih baznih postaj, kar bo poleg investicij v frekvenčni prostor predstavljalo visoke stroške.
Razvoj najhitrejši v Aziji
Kot prva država na svetu je storitve v komercialnem mobilnem omrežju 5G v začetku aprila ponudila Južna Koreja. Storitve so zagnali vodilni trije južnokorejski ponudniki mobilne tehnologije: SK Telecom, KT in LG Uplus.
Kitajska je storitve 5G začela ponujati konec oktobra. V ZDA pa je tretji največji ponudnik mobilne telefonije T-Mobile v začetku decembra omrežje po lastnih navedbah vzpostavil po skoraj celotnih Združenih državah.
Po ugotovitvah organizacije GSMA Intelligence bo do leta 2025 večina zasebnih uporabnikov tehnologije 5G prihajala s Kitajske, Japonske ter iz ZDA in Južne Koreje, Evropa pa si bo na tem področju odrezala le manjši kos pogače.
Na globalni ravni naj bi 5G do leta 2025 uporabljalo 1,57 milijarde ljudi oz. 18 odstotkov vseh uporabnikov mobilnih tehnologij. Največji delež 5G povezav bo po izsledkih študije v Južni Koreji, kjer naj bi 5G predstavljal 66 odstotkov vseh mobilnih povezav. Gledano po številu povezav pa naj bi se v ospredje pričakovano postavila Kitajska s 600 milijonov povezav.
V Evropi prvi Monako
Prva država, katere ozemlje je v celoti pokrito s 5G, je sredi julija postal Monako. Sredozemska kneževina, ki velja za drugo najmanjšo državo na svetu z le okoli dvema kvadratnima kilometroma ozemlja, je omrežje zgradila s Huaweijevo tehnologijo.
Že konec maja so omrežje zagnali tudi v nekaj mestih v Veliki Britaniji, sredi junija pa tudi v več kot desetih španskih mestih. Medtem ko Španci zadržkov do Huaweija niso imeli, pa je Britancem prve korake na tem področju pomagalo narediti domače telekomunikacijsko podjetje EE.
Julija je bilo prvo komercialno mobilno omrežje 5G na voljo tudi v Nemčiji. Tam je veliko pozornosti pritegnila že dražba frekvenc za 5G, saj so z zbranim zneskom presegli vsa pričakovanja. Deutsche Telekom, Vodafone, Telefonica in 1&1 Drillisch so za frekvence odšteli skupno 6,6 milijarde evrov.
Velika dilema: Huawei da ali ne?
Tako rekoč vse dogajanje v zvezi s 5G vsaj posredno zaznamuje vprašanje sodelovanja kitajskega tehnološkega velikana Huawei. Ta je eden vodilnih proizvajalcev opreme za podporo 5G, a se je nanj vsul plaz kritik iz ZDA, saj naj bi kitajski vladi omogočal prikrit dostop do podatkov uporabnikov omrežij 5G po svetu.
Kritikam administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa so sledili tudi konkretni ukrepi, med drugim v obliki prepovedi sodelovanja s Huaweijem za ameriška telekomunikacijska podjetja. Trump je svoje grožnje naslovil tudi na tuje države, ki bodo po njegovih besedah v primeru sodelovanja s Huaweijem pri gradnji omrežij med drugim prikrajšane za sodelovanje z ZDA na obveščevalno-varnostnem področju.
Kljub pritiskom ZDA nekatere države dopuščajo možnost sodelovanja s Huaweijem. Tudi Nemčija kot paradni konj evropskega gospodarstva s svojimi varnostnimi pravili za izgradnjo 5G ni izključila sodelovanja Huaweija.
EU je članice v posebnem poročilu sicer opozorila na tveganja, ki jih prinaša sodelovanje držav nečlanic EU pri vzpostavljanju omrežij 5G, a je iz Bruslja neuradno slišati, da nimajo nikakršnega dokaza, da bi Huawei vohunil oziroma v svoje rešitve nameščal skrita stranska vrata.
