5.6 C
Ljubljana
sobota, 27 aprila, 2024

Nove poti: Kako Ukrajina izvaža svoje žito?

Piše: C. R.

Ruska pomorska blokada Črnega morja je povzročila logistični kaos v Ukrajini, četrti največji proizvajalki žita na svetu. Posledica tega je, da se številne afriške države soočajo z realno možnostjo lakote, medtem ko številni ukrajinski kmetje ne vedo, kaj bodo počeli z letošnjim pridelkom, saj so njihovi silosi še vedno polni lanskega pridelka.

Medtem, ko si Ukrajina in EU mrzlično prizadevata najti, kot pravijo diplomati, “alternativne poti”, sem se sam prepričal, kaj se dela za pospešitev ukrajinskega izvoza žita in pšenice.

Na muhi Kremlja
Reni v Ukrajini je eden od edinih tovrstnih obratov, ki še deluje v državi in ostaja ključno vozlišče za izvoz ukrajinske koruze, pšenice in drugih pridelkov.

Ko sem se peljal v pristaniško mesto, sem se peljal mimo množice nakopičenih vreč s peskom in kontrolnih točk. Tu obstaja velika bojazen, da bi lahko postalo tarča ruskih raket.

Glavna težava mesta za zdaj ostaja logistika. Zaradi zastarelega načina prenosa žita z vlakov in tovornjakov, ki prihajajo na barke, pristaniške oblasti ne zmorejo obvladovati količine pridelkov, ki prihajajo.

Zaradi tega je približno 2000 ukrajinskih voznikov tovornjakov obtičalo tik pred mestom Reni. Med njimi sem srečal Vitalija in njegovega sina Bohdana.

“Rusija je agresor, oni so krivi,” mi je dejal Bohdan, medtem ko je Vitalij dejal: “Raztovarjanje bi moralo biti bolje organizirano. Lahko čakamo tri dni, ampak dva tedna? Tako je vroče! Pomanjkanje vode in stranišč.”

Tudi Roman, voznik tovornjaka, ki prevaža sončnična semena iz močno oluščene regije Miklavž, je kritiziral počasen potek dogodkov: “Težave so posledica zamud, ki jih povzročajo ladje,” mi je povedal.

Ob prihodu v romunski Galati sem naletel na delavce, ki so se v hudi vročini trudili popraviti železniško progo – dragoceno povezavo, ki bi lahko bila vredna zlata, ko bo začela delovati. To pa zato, ker je to edini kraj od Ukrajine in Moldavije do EU s širokotirno železniško progo.

Viorica Grecu, direktor romunskih železnic, mi je povedal: “Po tej progi bi lahko izvažali na milijone ton žita.”

Pristanišče Constanta
Romunsko pristanišče Constanta je eno najstarejših na svetu. Kljub svoji starosti je v njem verjetno najsodobnejši objekt za pretovarjanje žita v Evropi.

Tukajšnji uradniki si močno prizadevajo, da bi iz Ukrajine v preostali svet prepeljali čim več žita, vendar mi je Dan Dolghin, vodja dejavnosti žit v pristanišču povedal, da morajo počakati na prihod nove opreme, preden bodo lahko povečali zmogljivost.

“Povečati moramo hitrost pretovarjanja na meji ter hitrost raztovarjanja ladij in vlakov v pristanišču Constanta. Za podvojitev zmogljivosti potrebujemo stroje, žerjave, tlačilke, govorimo o 20 milijonih evrov. Toda za to potrebujemo vsaj dva ali tri mesece – v teh dveh ali treh mesecih bomo imeli ozko grlo za ukrajinsko blago.”

Deli tega zgodovinskega pristanišča spominjajo na smetišče. Ko se ozrem naokoli, naletim na železniške tire iz leta 1939. Vendar se tu že dogajajo hitre spremembe, saj povsod potekajo popravila in gradbena dela.

Tekma s časom se je začela. V Konstanci, Galatiju, Reniju in drugih vozliščih imajo Evropska unija, Romunija, Moldavija in Ukrajina skupen cilj: Zgraditi nove prostotrgovinske poti.

Vir: euronews.com

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine