Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)
Minuli konec tedna je potekal kongres stranke Zeleni v Bonnu, kjer so razpravljali o vprašanjih, povezanih z energetsko krizo in vojno v Ukrajini, kot sta podaljšanje obratovanja jedrskih elektrarn in ponovna priključitev termoelektrarn v omrežje. Delegati so kljub nasprotovanju potrdili vladne načrte o rabi premoga, na kar se je ostro odzvala celo švedskaaktivistka Greta Thunberg, ki je za ARD povedala, da je bilo zapiranje delujočih jedrskih elektrarn “napaka”.
Nemška vlada je že tako radikalno leva, da se je celo podnebna aktivistka Greta Thunberg distancirala od njih. Njihovo zapiranje že delujočih jedrskih elektrarn je označila za napako, saj s kurjenjem premoga povzročajo še več podnebne škode. Prav nobenega racionalnega razloga ni za odklop jedrskih elektrarn. Niti v običajnih časih, kaj šele zdaj, ko preživljamo globalno energetsko krizo.
Zeleni so se morali v preteklih mesecih kljub uspehu na lanskih parlamentarnih volitvah soočiti z nekaterimi bolečimi vprašanji in kompromisi zlasti v luči vojne v Ukrajini in energetske krize. Med drugim tudi o možnosti podaljšanja delovanja še zadnjih treh nemških nukleark, kjer kritike letijo predvsem na ministra za gospodarstvo iz vrst Zelenih Roberta Habecka. Ta je namreč predlagal podaljšanje delovanja dveh nukleark, čemur so kljubovali v stranki Zeleni, njegov predlog pa so podprli delegati. Na zadnji dan kongresa v Bonnu pa so s tesno večino pritrdili tudi vladnim načrtom o rabi premoga.
Minister za gospodarstvo iz vrst Zelenih Robert Habeck (Foto: epa)
Zakone bi bilo namreč treba spremeniti, da bi jedrske elektrarne ostale v omrežju tudi po letu 2022, vendar je koalicijska vlada, ki jo sestavljajo SPD, Zelena stranka in FDP, pustila, da rok za odločitev, načrtovan za 10. oktober, propade, so sporočili z gospodarskega ministrstva in po poročanju AFP dodali, da omenjena zamuda predstavlja težavo, če želijo, da Isar 2 leta 2023 še vedno proizvaja elektriko. Obrat potrebuje nujna popravila za podaljšanje delovanja. Morebitno podaljšanje obratovalnega časa, ki ga je predlagal minister za gospodarstvo Robert Habeck, je namenjeno temu, da bi jedrski elektrarni Isar 2 v južni zvezni državi Bavarska in Neckarwestheim 2 v sosednji Baden-Wurttembergu še naprej delovali “v zasilni rezervi” do 15. aprila 2023. V skladu z veljavno zakonodajo bodo vse jedrske elektrarne zaprte konec leta 2022 in nato razgrajene. Zaradi političnih nesoglasij v vladnih koalicijskih partnerjih ni bil sprejet noben osnutek zakona, razlog za zamudo pa je predvsem spor med Zelenimi in FDP, piše Tagesspiegel. FDP namreč zahteva, da se jedrskim elektrarnam zaradi trenutne energetske krize dovoli znatno daljše obratovanje.
Zeleni zavračajo smiselne rešitve
Predlog, da dve jedrski elektrarni ostaneta pripravljeni do pomladi prihodnje leto, je prišel po “stresnem testu”, ki je nakazal, da bi lahko bilo omejeno podaljšanje obratovalnega časa smiselno v trenutnih okoliščinah, povezanih z energetsko krizo. Vendar FDP pravi, da bi moralo biti podaljšanje jedrskega časa daljše od predlaganega in da bi bilo treba razmisliti o ponovnem zagonu že zaprtih reaktorjev, medtem ko Zeleni odločno zavračajo obe zamisli. Vladni svetovalci so Nemčijo pozvali k uporabi jedrske energije do konca energetske krize, okoljevarstvene skupine pa so kritizirale odločitev, da elektrarne ostanejo v rezervi. Upravljavci jedrskih elektrarn so pristali na podaljšanje delovanja do leta 2023.
Jedrska elektrarna ob reki Isar v Niederaichbachu pri Landshutu v Nemčiji (Foto: epa)
Dogovor med zveznim ministrstvom za gospodarstvo, deželno vlado Severnega Porenja-Vestfalije in energetskim velikanom RWE namreč predvideva tudi obratovanje dveh elektrarn na rjavi premog še do konca leta 2024 ter sporno uničenje vasi Lützerath, nekakšnega simbola boja proti podnebnim spremembam, ker leži na nahajališču premoga. Nemški Deutsche Welle je na podlagi te odločitve ocenil, da je bil tokratni kongres Zelenih “osupljivo nespektakularen”, saj da se je na njem večina dramatično po tihem in nekonfliktno odpovedala stališčem, ki so bila desetletja del politične DNK stranke.
Odločitve o zapiranju jedrskih elektrarn kritizirala tudi Thunbergova
Podnebna aktivistka Greta Thunberg se je na dogajanje v Nemčiji prav tako odzvala in obsodila odločitev o zapiranju jedrskih elektrarn in kurjenju na premog, ki bo podnebju povzročil še več škode kot že delujoče jedrske elektrarne. Thunbergova, ki je navdihnila mladinsko podnebno gibanje s svojimi samostojnimi protesti pred švedskim parlamentom leta 2018, je za nemško javno radiotelevizijo ARD povedala, da je “zelo slaba ideja osredotočati se na premog, ko že imajo delujoče jedrske elektrarne”.
Sopredsednik Zelenih (Die Grünen) Omid Nouripour, nemški kancler Olaf Scholz, nemški finančni minister Christian Lindner in sopredsednica Socialdemokratske stranke (SPD) Saskia Esken (Foto: epa)
Vodilo Zelenih temelj “nori zeleni ideologiji in nadzoru“
Za lažje razumevanje pogled stranke Zelenih lahko povzamemo besede Ruperta Darwalla, višjega sodelavca pri RealClearFoundation, ki raziskuje vprašanja od mednarodnih podnebnih sporazumov do vključevanja okoljskih, družbenih in upravljavskih ciljev (ESG) v korporativno upravljanje. Ta je pojasnil, da je bila prva politična stranka, ki je imela program obnovljive energije, nacistična stranka na volitvah v Reichstag leta 1933. Njihov cilj je bil prehod na vetrno energijo in uporabo vetra za proizvodnjo vodika. Katalizator te energetske revolucije v nacistični stranki je bila miselnost “mi proti njim” in je bila temeljna reakcija proti “izvirnemu grehu industrijske revolucije” – revolucije, ki je bistveno zvišala življenjski standard človeštva in jo je omogočil premog, je Darwall v intervjuju povedal Paulu Greaneyju iz NTD, sestrskega medija The Epoch Times. Toda ko je nacistična stranka padla, so morali nacistični in neonacistični okoljski voditelji najti nove načine nadaljevanja svoje “energetske revolucije”. Tako so prevzeli vodilne položaje v nastajajoči okoljevarstveni stranki v Nemčiji in se pridružili protestom proti jedrski energiji med hladno vojno. Ta stranka je pozneje leta 1980 uradno postala nemška Zelena stranka, kar je privedlo do “ozelenitve Nemčije“, morebitne “ozelenitve Evrope”, ki pa ne temelji na znanosti, ampak na “nori zeleni ideologiji in nadzoru“, še trdi Darwall.
