Poročali smo že, da se je ob dnevu neodvisnosti v ZDA (4. julija) oglasil predsednik Doland Trump in spričo situacije, ki vlada v svetu (zaradi nasilnega delovanja organizacij Antifa in Black Lives Matter, epidemija koronavirusa) opozoril na nekatere globalne pojave. Trump je tako diagnostificiral stanje zahodne družbe in Amerike v tem trenutku, poroča portal Medjugorje-news, sklicujoč se na ITV.com.
Trump je obiskal enega največjih spomenikov ameriškim državnikom – gre za spomenik, vklesan v steno v Južni Dakoti, posvečen pa je četverici zaslužnih ameriških predsednikov. Ob tem je Trump dejal, da ne bo dopustil, da bi levi fašizem zavladal v ZDA. »Nikoli ne bomo dopustili, da bo levičarska kulturna revolucija uničila naš način življenja in odvzela našo svobodo,« sporoča Bela hiša preko twitterja.
Kot opozarja Trump, je cilj te kulturne revolucije sesuti ameriško državnost. »Naše otroke po šolah učijo, naj sovražijo svojo domovino,« opozarja Trump, ki je tudi napovedal ustanovitev »Nacionalnega parka ameriških herojev«, kjer bodo postavljeni kipi najbolj znanih Američanov.
Izraz »levi fašizem« se sicer uporablja v politični teoriji ob opisu nasilnih, represivnih in totalitarnih tendenc levičarskih posameznikov, organizacij in režimov, ki se velikokrat skrivajo za progresivnostjo. V Evropi se je izraz prvič začel uporabljati med obema svetovnima vojnama. V tedanji Weimarski republiki, kjer so nemški socialdemokrati ter komunisti drug drugega imenovali »rdeči fašisti« oz. »socialfašisti«.
Po drugi svetovni vojni je izraz populariziral nemški politični filozof Jürgen Habermas, ki je želel t. i. Frankfurtsko šolo, sicer ideološkega začetnika kulturne revolucije, ograditi od pojava levičarskega terorizma in nasilja. Globalna levica, prepričana v nujnost kulturne revolucije in prevzema kulturnih, izobraževalnih ter medijskih institucij po državah, se je namreč velikokrat posluževala nasilnih dejanj: atentatov, podtaknjenih bomb, ubojev ter uličnega terorja. V zadnjih letih pa je izraz »levi fašizem« povezan tudi s tiho podporo nekaterih medijev ter intelektualcev pojavu islamskega ekstremizma.
Dr. Stane Granda sicer navaja, da je sintagmo »levi fašizem« leta 1932 prvi javno uporabil angleški publicist H. G. Wels.
V slovenski javnosti je omenjeno sintagmo prvi uporabil slovenski premier Janez Janša na zborovanju Zbora za republiko 8. februarja 2013 na Kongresnem trgu v Ljubljani (preko videonagovora). Omenjenega govora ni obsodila samo tranzicijska levica, pač pa celo tedanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Vznemirjenje, ki ga je povzročila omemba levega fašizma, kaže na to, da je imel tedanji in sedanji predsednik vlade prav.
