Nekdanja vodja romunskega protikorupcijskega tožilstva Laura Codruta Kövesi je danes med članicami EU dobila večinsko podporo za imenovanje na čelo Evropskega javnega tožilstva. Imenovanje mora po pogajanjih z Evropskim parlamentom formalno potrditi še Svet EU. Tožilstvo naj bi začelo delovati do konca prihodnjega leta.
O imenovanju Kövesijeve je danes odločal odbor stalnih predstavnikov članic EU (Coreper). Na tajnem glasovanju je nekdanja vodja romunskega specializiranega urada tožilstva za boj proti korupciji (DNA) za imenovanje na položaj evropske glavne tožilke prejela 17 od 22 glasov podpore, poroča EUObserver.
Evropski parlament je julija na svoji spletni strani sporočil, da podpira imenovanje Kövesijeve na to mesto, tako da je glasovanje Sveta EU verjetno zgolj še formalnost. Za položaj evropskega tožilca sta se potegovala še Francoz Jean-Francois Bohnert in Nemec Andreas Ritter.
Romunski predstavnik pri EU je bil verjetno eden od petih, ki danes niso glasovali za njo. Romunska premierka Viorica Dancila je v sredo ponovila, da imenovanju nasprotujejo zaradi njene domnevne zlorabe položaja na mestu vodje DNA in še nekaterih drugih obtožb proti njej, poroča portal Balkaninsight.
Po februarskem predlogu, da se Kövesijeva imenuje za evropsko glavno tožilko, so jo v Romuniji začeli preiskovati zaradi domnevne zlorabe položaja, podkupnin in lažnega pričanja. Obtožili so jo tudi, da je naročila tožilcem, naj preganjajo točno določene posameznike. Kövesi obtožbe zavrača, pri tem pa jo podpirata tudi desnosredinska opozicija v Romuniji in Evropska komisija, ki menijo, da gre za politično motivirane obtožbe.
Kövesijeva je po glasovanju dejala, da podporo vidi kot “zaupnico družbi, ki podpira pravico in vrednote EU”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Najverjetnejša nova voditeljica Evropskega javnega tožilstva je sicer trn v peti vladajoče romunske socialdemokratske stranke (PSD), saj je med njenim vodenjem DNA med letoma 2013 in 2018 ta obtožil korupcije več sto politikov in uradnikov. Med drugim je pripomogla k obsodbi nekdanjega vodje PSD Livia Dragnea, ki trenutno zaradi korupcije prestaja tri leta in šest mesecev zaporne kazni. S položaja vodje DNA so jo odstavili julija lani.
Urad je pod njenim vodstvom sicer bil deležen pohval EU. Kövesijeva je tudi postala simbol boja proti korupciji v Romuniji in priljubljena med protestniki, ki so nasprotovali vladnim pravosodnim reformam.
Od romunskega predsednika Klausa Iohannisa je odstavitev Kövesijeve s položaja vodje specializiranega urada tožilstva sprva zahteval romunski pravosodni minister Tudorel Toader, ker da tožilka krši ustavo in “škoduje ugledu” Romunije s svojimi kritikami reform, ki jih je na področju pravosodja načrtovala vlada. Po mnenju Iohannisa in nekaterih drugih kritikov bi s temi reformami oslabili boj proti korupciji. Do reform, s katerimi bi se med drugim povečal vpliv politike na pravosodje, pa so bili kritični tudi v Bruslju.
Iohannis je zahtevo za odstavitev vodje urada takrat zavrnil, češ da so bili argumenti ministra “subjektivne narave”, pa tudi pravno sporni. Vlada je zato proti predsednikovi odločitvi vložila tožbo na ustavnem sodišču. To je odločilo, da jo mora predsednik odstaviti, ker po mnenju sodišča ta nima pristojnosti, da bi zavrnil zahtevo za odstavitev.
Dogovor o ustanovitvi evropskega tožilstva, da bi se države članice uspešneje borile proti goljufijam v EU, je 16 držav EU doseglo aprila 2017, trenutno pa jih pri tem sodeluje 22 članic. Evropsko javno tožilstvo bo pristojno za preiskavo in pregon kaznivih dejanj s posledicami za proračun EU, kot so goljufije, korupcija, pranje denarja in čezmejne goljufije na področju DDV, piše na spletni strani Sveta EU.
Države EU vsako leto zaradi čezmejnih goljufij izgubijo vsaj 50 milijard evrov prihodkov iz DDV, leta 2015 pa naj bi bilo nepravilno porabljenih 638 milijonov evrov strukturnih sredstev. Trenutno lahko takšna kazniva dejanja preiskujejo le nacionalni organi, ki imajo pristojnosti le v svojih državah, zato imajo nacionalna tožilstva omejena sredstva za boj proti čezmejnemu finančnemu kriminalu, k odpravi te pomanjkljivosti pa naj bi prispevalo novo evropsko tožilstvo.
