Piše: C. R.
Nekdanji pripadnik vzhodnonemške tajne policije Stasi je bil danes obsojen na deset let zapora, ker je pred 50 leti ustrelil Poljaka, ki je poskušal iz Vzhodnega Berlina pobegniti na Zahod. Primer je v Nemčiji odmeval, ker gre za prvo tovrstno obsodbo nekdanjega Stasijevega oficirja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sodišče v Berlinu je 80-letnega Martina Naumanna, nekdanjega pripadnika Stasija, danes spoznalo za krivega umora. Naumann je leta 1974 s strelom iz neposredne bližine ubil Poljaka Czeslawa Kukuczko, ki je prek mejnega prehoda Friedrichstrasse skušal pobegniti iz Vzhodnega v Zahodni Berlin.
Prve preiskave primera po padcu Berlinskega zidu v devetdesetih letih niso pripeljale nikamor, vendar so ga ponovno odprli, ko je Poljska leta 2021 izdala evropski nalog za prijetje nekdanjega pripadnika tajne policije. Ta je bil nato lani obtožen umora.
Sodnik Bernd Miczajka je danes ob oznanilu obsodbe dejal, da ni nobenega dvoma, da je Naumann neusmiljeno izvedel umor po ukazu Stasija, in dodal, da tistih, ki so dali ukaz, ni več mogoče privesti pred sodišče.
Današnja odločitev sodišča v nemški prestolnici pomeni prvo obsodbo nekdanjega uslužbenca Stasija za umor, storjen med opravljanjem službenih dolžnosti.
Vodja Stasijevega arhiva v Berlinu Daniela Muenkel je ob tem na sodišču dejala, da ima obsodba velik simbolni pomen v prizadevanjih za popravo krivic, zagrešenih med vladavino nekdanjih komunističnih oblasti v Vzhodni Nemčiji.
Med letoma 1961 in 1989 je pri poskusu prečkanja berlinskega zidu umrlo najmanj 140 ljudi, še več sto pa jih je umrlo, ko so poskušali zbežati iz Vzhodne Nemčije na druge načine. Nemčija se medtem še vedno sooča z zamudami pri zagotavljanju pravice žrtvam, saj številne primere ovira pomanjkanje dokazov.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo po uradnih vladnih evidencah skupno 251 ljudi obtoženih kaznivih dejanj, storjenih v imenu Stasija. Vendar sta se dve tretjini kazenskih postopkov končali z oprostilno sodbo ali brez razsodbe, obsojenih pa je bilo le 87 ljudi, pri čemer je večina dobila blage kazni.
Ta primer seveda postavlja vprašanje sankcioniranja udbovskih umorov v Sloveniji in drugod po državah nekdanje Jugoslavije.
