V Ukrajini bodo v nedeljo potekale predčasne parlamentarne volitve, ki jih je sklical novi predsednik države, nekdanji komik Volodimir Zelenski. Kot kažejo javnomnenjske raziskave, bo 41-letni Zelenski v nedeljo zabeležil novo zmago. Prevladujoč položaj v vrhovni radi se namreč nasmiha njegovi stranki Služabnik naroda.
“Izid volitev je znan že vnaprej. Edino vprašanje je, ali bo Služabnik naroda parlamentarno večino oblikoval sam ali s kako drugo stranko,” je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenila Irina Bekeškina iz ukrajinske fundacije Demokratične pobude.
Služabnik naroda, ki je do letos komajda obstajal, v vrhovni radi pa trenutno nima nobenega poslanca, bi glede na zadnje javnomnenjske raziskave pobral med 42 in 52 odstotkov glasov. In to kljub temu, da je kandidate za poslance med drugim iskal prek svoje spletne strani in jih na koncu 30 med njimi tudi izbral.
Na njenih listah prevladujejo večinoma mladi strokovnjaki, aktivisti in znane osebnosti brez političnih izkušenj. Kot je na primer 28-letni rokoborec Žan Belenjuk, sin Ruandca, ki bi lahko postal prvi mulatski ukrajinski poslanec.
Stranka, ki se ji v nedeljo nasmiha zmaga, je poleg tega, tako kot še ena novoustanovljena stranka, stranka Glas, prepovedala, da bi na njenih listah kandidirali dosedanji poslanci.
“Oblikovali bomo lahko normalen parlament s pravimi profesionalci,” je v video nagovoru v torek sporočil ustanovitelj Služabnika naroda Zelenski.
“Možno je, da bo do 75 odstotkov novih poslancev novincev,” je za AFP ocenil direktor mednarodne fundacije Renaissance Oleksander Sovčko.
Ta politični lifting po cenah analitikov za nemirno ukrajinsko demokracijo predstavlja veliko tveganje, hkrati pa ne zagotavlja pospešitve potrebnih reform. Analitiki se bojijo predvsem pomanjkanja kompetentnosti novih poslancev in morebitnega izbruha kaosa.
Zelenski je pred vstopom v politiko zaslovel s komično oddajo, ki je dala ime njegovi stranki. Na aprilskih predsedniških volitvah je zabeležil izjemno zmago, saj je prejel slabe tri četrtine glasov volivcev.
To mu je očitno uspelo z izpostavljanjem sebe kot alternative političnemu establišmentu, ki se že leta otepa korupcije, medtem ko gospodarstvo šepa, konflikt na vzhodu Ukrajine pa se nadaljuje. Med predvolilno kampanjo je Zelenski obljubljal, da bo “zlomil sistem”.
Kot politični novinec se je po zmagi na volitvah soočil s sovražno nastrojenim parlamentom in zato ni želel čakati, da bi napočil čas za redne parlamentarne volitve, ki bi bile konec oktobra.
Takoj po majski prisegi je z dekretom razpustil vrhovno rado in razpisal predčasne volitve. Proces razpustitve parlamenta je sicer v Ukrajini zelo zapleten, a dekret Zelenskega je potrdilo tudi ustavno sodišče.
S hitrim sklicem volitev je novi predsednik verjetno želel unovčiti tudi visoko podporo, ki jo je in jo očitno še vedno uživa – v junijski anketi je 67 odstotkov Ukrajincev navedlo, da podpira njegova dejanja – čeprav ni naredil še nič revolucionarnega niti ni predstavil kakega pravega načrta.
Po ocenah Vadima Karaseva z ukrajinskega Inštituta za globalne strategije, Zelenski “zagotovo potrebuje te parlamentarne volitve, zato da dobi predsedniško večino, propredsedniško vlado in premierja”, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po mnenju Karaseva bodo volitve prinesle oblikovanje koalicijske vlade, v kateri bodo poleg Služabnika naroda morda še že omenjena prozahodna stranka Glas in stranka Domovina nekdanje premierke Julije Timošenko.
Glas je šele maja ustanovil ukrajinski rokovski super zvezdnik Svjatoslav Vakarčuk. V nedeljo si lahko obeta med štiri in devet odstotkov glasov. Domovini napovedujejo do sedemodstotno podporo.
Na drugo mesto za Služabnikom naroda se bo sicer po napovedih anket v nedeljo uvrstilo politično zavezništvo Opozicijska platforma – Za življenje, za katero velja, da ima tesne vezi s Kremljem. Obeta se mu okoli 14 odstotkov glasov.
Odnosi med Moskvo in Kijevom so zaradi konflikta na vzhodu Ukrajine in ruske priključitve polotoka Krim leta 2014 na zelo nizki točki.
Zelenski si je ob prisegi za prvo nalogo zadal prekinitev ognja na vzhodu Ukrajine, kjer je konflikt s proruskimi separatisti zahteval že 13.000 življenj.
Ponovil je tudi, da Ukrajina ne priznava ruske priključitve polotoka Krim kot tudi ne samooklicanih republik na vzhodu države. Nedavno je sicer predlagal nadaljevanje mirovnih pogovorov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Kot pa je za dpa ocenil Volodimir Fesenko s kijevskega centra za uporabne politične študije, nedeljske volitve verjetno ne bodo prinesle kakšnih temeljnih sprememb v odnosih med Ukrajino in Rusijo.
Za glasove volivcev se bo v nedeljo borilo več kot 20 strank, med katerimi pa imajo le tri ali štiri možnost prestopiti petodstotni volilni prag – poleg že omenjenih še proevropska stranka Evropska solidarnost nekdanjega predsednika Petra Porošenka, ki bi lahko zbrala do devet odstotkov glasov.
Ankete se sicer nanašajo le na slabo polovico poslancev, to je 225, ki se jih voli po proporcionalnem sistemu. Preostale v Ukrajini volijo v enem krogu po večinskem sistemu.
Enodomna vrhovna rada ima petletni mandat, šteje pa 450 sedežev, med katerimi jih bo 26 ostalo nezasedenih, saj pripadajo Krimu in območjem na vzhodu države.
