Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
Nadškof Carlo Maria Viganò se je v svojem tokratnem nagovoru dotaknil propadanja Zahodne civilizacije. Ob tem je omenil primer Beneške republike, ki je po njegovem prepričanju združevala vse pozitivne vidike monarhije, aristokracije in demokracije, korupcija pa jo je uničila v nekaj letih.
To je bil po njegovem prepričanju politični sistem, ki je bil zasnovan tako, da je dajal prednost prakticiranju vere, pošteni blaginji svojih državljanov, razvoju umetnosti in obrti, spodbujal razvoj trgovine in kulturno izmenjavo, omogočal skrbno upravljanje javnih zadev ter omogočal preudarno izvajanje pravosodja. In dokler so bile Benetke priča svoje plemenite poklicanosti, so cvetele na vseh področjih, poroča Life Site News.
Ko pa se je zadnji izmed dožev (guvernerjev, voljenih dosmrtnih vladarjev), dal podkupiti s strani prostozidarjev in z lažno filozofijo razsvetljenskega gibanja pa so v nekaj letih propadle, obsojene na invazijo, plenjenje in ropanje zakladov. Iz zgodbe o Beneški republiki pa lahko izluščimo odlično lekcijo za današnji čas, zlasti kot močno opozorilo glede usode Italije kot tudi držav v splošnem.
Indici, ki nakazujejo na izgubo imperija, so izdaja idealov, ki so ga naredili veličastnega. Prav tako gre omeniti sprevrženost oblasti, pokvarjenost vladarjev in moralni propad ljudi. Še nikdar nismo bili priča, tako kot v tej dobi, da so usodo celotnega sveta, zlasti Evrope in zahodnih držav, nepopravljivo zaznamovali vsi ti elementi, ki predstavljajo uvod v njegov padec in propad.
Izdajo civilizacije, kulture, znanja in umetnosti gre iskati v odpadništvu od vere in kulturi črtanja
Vzrok za izdaja idealov, kulture, civilizacije, znanja in umetnosti gre iskati v odpadništvu od vere, zavračanju dveh tisočletij krščanstva in v kulturi črtanja (“cancel culture”), ki skuša odstraniti celo zgodovinski spomin navedenega. Vse kar je bilo oblikovano v krščanski dobi iz krvi mučenikov, pričevanja spovednikov, naukov cerkvenih očetov, učiteljstva papežev, celotnega sistema dobrodelnosti, ki je prežemala vsa področja življenja, se dandanes zavrača s strani tistih, ki so na oblasti.
S pokvarjenostjo oblasti pa je mišljena tako posvetna kot cerkvena, ki ne izpolnjujeta namena zaradi katerega obstajata. S tem pa oblast odstopa od skupnega dobrega z zavračanjem božanske pravice vladarjev, ki trdijo, da je izvor moči v republiški ureditvi, ki bazira na domnevnih človekovih in državljanskih pravicah. Novi revolucionarni politični razred je dokazal, da se je pripravljen prodati za dobro ponudbo in se upira Bogu ter tistim, ki ga zastopajo. Neverjetne obljube demokracije, svobode in ljudske suverenosti ostajajo neuresničene zaradi pomanjkanja državljanske morale, občutka dolžnosti in duha služenja.
