Piše: C. R.
Evropska komisija želi sprejeti nov pakt o migracijah in azilu, ki je pravzaprav nadaljevanje marakeške deklaracije. Paktu nasprotuje evropska domoljubna organizacija, ki želi s peticijo preprečiti njegovo sprejetje. Nevarnosti multikulture se zavedajo tudi francoski generali, ki so pred kratkim v javnem pismu pozvali politike k ukrepanju. Konec leta 2018 je več držav, vključno s Slovenijo, pristopilo k marakeški deklaraciji oziroma h Globalnemu paktu Organizacije združenih narodov za »varne, urejene in zakonite migracije«. Glavne točke omenjene deklaracije naj bi zagotavljale upoštevanje človekovih pravic beguncev in migrantov ne glede na njihov status in podobno. Šlo je predvsem za stopnjevanje množičnih migracij v Evropo in za postopno zagotavljanje njihovega gladkega poteka. Sedaj pa hoče Evropska komisija vsiliti državam članicam nov pakt o migracijah in azilu, ki ga je predstavila 23. septembra 2020. O njegovem sprejetju naj bi razpravljali v evropskem parlamentu v drugem četrtletju tega leta, najverjetneje v kratkem torej. Gre za nadaljevanje stopnjevanja množičnih migracij v Evropo, za poenostavljanje postopkov pridobivanja azila in pridobivanja dovoljenja za prebivanje ter za nadaljnje omogočanje velike demografske zamenjave, ki koristi globalistom in njihovim vazalom.
Nov pakt o migracijah in azilu
Evropska komisija je v izjavi za javnost ob predstavitvi novega pakta zapisala, da gre za nov, svež začetek na področju migracij, ki naj bi zagotavljal sorazmerje med odgovornostjo in solidarnostjo, kot je v izjavi naznanila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Pakt naj bi se zavzemal za skupno evropsko migrantsko in azilno politiko, omogočal naj bi boljši in hitrejši – ali enostavnejši – proces postopkov migracijske in azilne zakonodaje. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je ob tem v izjavi za medije znova ponovila tipično liberalno mantro, ki naj bi upravičevala demografsko zamenjavo Evropejcev, in sicer, da so »migracije vedno bile in vedno bodo del naših družb«. Dodala je, da bo pakt omogočal »pravičnejše in hitrejše mejne postopke«. To vključuje registracijo migrantov na meji in hitrejše odločanje o podelitvi ali zavrnitvi azila. Medtem ko naj bi bili hitrejši postopki obravnavanja migrantov na zunanjih mejah Evropske unije prvi »temeljni steber« novega pakta, pa je drugi steber po besedah Evropske komisije »pravična delitev odgovornosti in solidarnosti«.
Novo vsiljevanje migrantskih kvot?
Če beremo izjavo komisije med vrsticami in se pri tem spomnimo težav in sporov, ki jih je imel Bruselj z državami, ki v času migrantske krize niso hotele sprejeti migrantskih kvot in pustiti, da njihove domovine preplavijo priseljenci tretjega sveta, pa tudi sporov, ki jih ima Evropska unija zaradi njune stroge migrantske politike s Poljsko in z Madžarsko, nam postane hitro jasno, kam pes taco moli. Novi pakt bo od vsake države članice zahteval, da mora »brez izjeme v težavnih časih pomagati pri stabilizaciji celotnega sistema, podpirati najbolj obremenjene države in zagotavljati, da celotna EU izpolnjuje svoje humanitarne obveznosti«. To naj bi vključevalo med drugim premestitev na novo prispelih migrantov in prosilcev za azil, vračanje migrantov, ki nimajo pravice za prebivanje na lastne stroške, dolgoročno podporo za krepitev zmogljivosti azilnih postopkov, sodelovanje s tretjimi državami, sprejem na novo prispelih migrantov in odzivanje na različne migracijske trende.
To pomeni, da bi iz najbolj obremenjenih držav, kot so Italija, Španija in Grčija, Evropska unija lahko prerazporejala migrante po vseh državah članicah, ki bi jih bile v skladu s paktom dolžne sprejeti, ter bi tako poskrbela za dokončno multikulturalizacijo celotnega kontinenta. Hkrati bi bile posamezne države dolžne same kriti stroške pri deportaciji ali vračanju posameznih migrantov, ki jim ne bi dodelile azila ali prebivanja. Pakt naj bi prav tako zagotavljal »premestitev oseb, ki verjetno potrebujejo zaščito« in »razširitev možnosti premestitve za begunce s priznanim statusom«. Pri dodeljevanju azilov pa naj bi se po novem države članice osredotočale »na prosilce namesto na prošnjo«. V praksi to pomeni, da bi več ljudi lahko dobilo azil. Evropska unija naj bi si prav tako prizadevala za »obojestransko koristna partnerstva s tretjimi državami«.
Peticija proti novemu paktu
Če se še enkrat vrnemo k podpisu marakeške deklaracije, se lahko spomnimo, da o njej osrednji mediji praktično sploh niso poročali, dokler se o tem niso razpisali alternativni mediji. Šele takrat so v želji, da preprečijo še več »škode« in prevzamejo nadzor nad načinom poročanja, začeli o njej poročati tudi veliki mediji. Podobno je tudi s predlogom novega pakta o migracijah in azilu, saj o tem osrednji mediji skoraj nič ne poročajo. Morda se bo to malce spremenilo pri naslednjem koraku sprejemanja pakta, to je pri obravnavi v evropskem parlamentu in Evropskem svetu. Vendar pa ni za pričakovati, da se bodo novice o tem znašle na naslovnicah. Na to medijsko tišino opozarja tudi mednarodna organizacija Europa Terra Nostra ( Evropa, naša zemlja), ki združuje evropske domoljube; sprožila je namreč peticijo proti sprejetju novega pakta, predložila pa jo bo evropskim poslancem.
Francoski generali se zavedajo nevarnosti
Europa Terra Nostra in druga tovrstna identitarna gibanja pa niso edina, ki opozarjajo na negativne posledice množičnih migracij in multikulturalizacije stare celine. Nevarnosti množičnih migracij se zaveda tudi skupina dvajsetih upokojenih francoskih generalov, sto visokih časnikov in več kot tisoč drugih vojaških uslužbencev, ki so v odprtem pismu predsednika Emmanuela Marcona pozvali, naj stori nekaj glede naraščajočega islamizma in migrantskih tolp iz predmestij. Po njihovem mnenju islamisti in migranti v Franciji načrtno ustvarjajo ločena ozemlja, kjer veljajo določene dogme, ki se ne skladajo s francosko ustavo. Opozarjajo, da stopnjevanje zdajšnjega stanja lahko pripelje do etnične državljanske vojne. Zato od političnega razreda in francoskega predsednika zahtevajo, naj nekaj stori v zvezi s to čedalje bolj nevzdržno situacijo. Njihovo zahtevo je podprla tudi predsednica Narodnega zbora Marine Le Pen. S sprejemanjem tovrstnih paktov, ki bodo omogočali nadaljnje migracije v Evropo, namesto da bi jih skušali zajeziti in ustaviti, se bo v prihodnosti vsa Evropa soočala z nevzdržnim stanjem, ki vlada v francoski družbi.
