Kitajska in Rusija sta danes izrazili nasprotovanje pošiljanju humanitarne pomoči v Venezuelo. Rusija je namreč ZDA obtožila, da je humanitarna pomoč le izgovor za vojaško operacijo proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru. Kitajska pa je posvarila, da bi lahko prisilno pošiljanje pomoči sprožilo konflikt v državi.
“Za 23. februar je načrtovana nevarna provokacija, ki jo spodbuja in vodi Washington,” je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova.
Opozicijski voditelj Juan Guaido je napovedal, da bo “tako ali drugače” v soboto, 23. februarja, v državo iz sosednje Kolumbije spravil humanitarno pomoč, ki so jo prispevale pretežno ZDA. Guaidojevi načrti bodo zagotovili “priročen izgovor za izvedbo vojaške akcije”, je dodala Zaharova.
Tako kot Rusija je tudi Kitajska ostala zvesta predsedniku Maduru in je državi posodila milijarde dolarjev, čeprav ta pada vedno globlje v gospodarsko krizo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Če bodo tako imenovano humanitarno pomoč prisilno poslali v Venezuelo, bi to lahko sprožilo konflikt, ki bi imel resne posledice,” je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Geng Shuang.
“Tega si ne želi nihče,” je dodal.
“Kitajska je proti vojaški intervenciji v Venezueli in proti kakršnemukoli ravnanju, ki bi lahko sprožilo stopnjevanje napetosti ali prevrat,” je pojasnil stališče države.
Opozicijski voditelj in samooklicani začasni predsednik Venezuele Guaido se je sicer v četrtek s konvojem podal na mejo s Kolumbijo, od koder namerava osebno prinesti hrano in zdravila za obubožano prebivalstvo. Če te pomoči ne bo, je po njegovih besedah ogroženo življenje 300.000 Venezuelcev.
Da bodo predrli Madurovo blokado na meji, je sicer Guaido napovedal za soboto, ko bo minil en mesec, odkar se je 23. januarja na protivladnih protestih oklical za začasnega predsednika Venezuele. Protesti po vsej državi so napovedani tudi za to soboto, ko bodo protestirali tudi predsednikovi podporniki.
Pomoč se nabira v Kolumbiji blizu venezuelske meje, Guaido pa jo želi pripeljati v državo tudi preko Brazilije in Curacaa in drugih karibskih otokov. A tudi te poti in meje je Maduro zdaj zaprl. Oblasti Curacaa, kjer naj bi bilo 50 ton pomoči, pa so sporočile, da bodo odhod pomoči dovolile le, če bodo imele dovoljenje venezuelskih oblasti.
Dostava hrane in zdravil za Venezuelce, ki zaradi hude gospodarske krize živijo v velikem pomanjkanju, je sicer postala središče boja za oblast med Madurom in Guaidojem. Maduro trdi, da je pomoč zgolj krinka za ameriško invazijo. Za krizo v državi krivi ameriške sankcije in “ekonomsko vojno”.
Znano je sicer, da sta Rusija in Kitajska v času balkanskih vojn trdno podpirali srbsko stran, tako da podpora Madurovemu režimu ni presenečenje…
