Na Hrvaškem bodo 5. julija parlamentarne volitve, na katerih se bo lahko za glasove volivcev potegovalo 168 političnih strank. Po zadnjih volitvah jeseni 2016 je v državi nastalo kar 51 novih strank, kaže register hrvaškega ministrstva za javno upravo.
Koliko političnih strank bo v resnici tekmovalo na julijskih volitvah, bo znano najpozneje 18. junija, ko bo državna volilna komisija potrdila volilne sezname.
V dosedanjem sklicu 151-članskega sabora je bilo 23 parlamentarnih strank. Nekatere od njih so nastale v času štiriletnega saborskega mandata po razkolih v matičnih strankah, kot so bili Demokrati, ki so se ločili od SDP, ali Neodvisni za Hrvaško in Blok za Hrvaško, katerih poslanci so bili v sabor izvoljeni na listi vladajoče HDZ.
Pretresi so bili tudi v nekaterih drugih strankah, kot je Hrvaška narodna stranka (HNS), ki jo je zapustila skupina poslancev in ustanovila stranko Državljansko-liberalna zveza (Glas). Opozicijsko stranko Živi zid pa je zapustil eden vodilnih članov Ivan Pernar in s somišljeniki ustanovil stranko, ki nosi njegovo ime.
Nezadovoljneži iz koalicijske HNS so letos ustanovili stranko Fokus, ki je zaenkrat tudi zadnja registrirana politična stranka na Hrvaškem. Letos je svojo stranko registriral tudi tesni poraženec v prvem krogu nedavnih hrvaških predsedniških volitev, narodnozabavni pevec in podjetnik Miroslav Škoro, ki je nekoč bil saborski poslanec HDZ.
V stranko, poimenoval jo je Domovinsko gibanje Miroslav Škoro, je uspel združiti še nekatere konservativne in skrajno desničarske stranke, kot so Hrvaški suverenisti, ustanovljeni konec lanskega leta. Suverenisti združujejo parlamentarno stranka Hrast – gibanje za uspešno Hrvaško (Hrast) in Hrvaško konservativno stranko (HKS), ki nima saborskih poslancev, ima pa v Evropskem parlamentu poslanko Ružo Tomašić.
Kljub velikem številu političnih strank predvolilne raziskave največ možnosti za relativno zmago na tokratnih volitvah zaenkrat kažejo vladajoči desnosredinski HDZ, ki ima rahlo prednost pred levosredinsko koalicijo Restart na čelu s SDP.
Škorovo gibanje krepko zaostaja za obema vodilnima. Okrog petodstotnega volilnega praga se giblje več strank, med katerimi sta Most in Istrska demokratska skupščina (IDS), pa tudi levičarska politična stranka Zmoremo!, prav tako ustanovljena letos. Kot politična platforma združuje manjše stranke levice in zelenih, ki so se doslej večinoma kazale kot opozicija v zagrebški mestni skupščini.
Pričakovati je, da bodo parlamentarni status obdržale tudi nekatere druge stranke, ki lahko računajo na poslanca ali dva, s tem pa si bodo zagotovile tudi financiranje stranke iz državnega proračuna.
Velika večina političnih strank ostaja javnosti bolj ali manj neznanih. Nekaj od imen, ki so se pojavila v preteklih štirih letih, pa so Modro-zelena stranka, Hrvaška stranka prihodnosti, Generacije prenove, Voli boljše, Povsem majhna stranka, Moja ljubljena stranka, Krila svobode hrvaška nacionalistična stranka in Upanje.
