Piše: Kulturnimarksizem.si
Ondan sem v nakupovalnem središču v mojem mestu naletel na plakat, ki je visel na steni in na katerem je bila slika mačke, na kateri je pisalo nekako takole: “Nisem tvoja hišna žival, sem tvoja družina, tvoj prijatelj, tvoj spremljevalec. Nisi moj lastnik, si moja družina, moj prijatelj, moj spremljevalec.” To mi je dalo misliti.
Izhajam iz predpostavke, da globoko spoštujem živali kot živa bitja, ki jih je ustvaril isti Stvarnik, ki je ustvaril tudi mene, zato jim dolgujem spoštovanje, ki si ga zaslužijo, ne da bi jih skušal izenačiti z ljudmi, čeprav se zavedam, da si mnoge med njimi zagotovo zaslužijo več spoštovanja kot mnogi ljudje, ki živijo na zemlji.
Vendar je paradoksalno in celo zaskrbljujoče, da nekatere skupine, ki so na splošno levičarske ideologije, zlasti pa prevladujoči progresivci, bolj upoštevajo živali kot ljudi.
Španska družba je po izbruhu nezdravega populizma, ki ga v naši državi predstavlja ta bedna druščina bedakov, ki jo vsi poznamo, zbolela za hudo boleznijo, ki nas bo, če je ne bomo takoj odpravili, brez blažilnega zdravila pripeljala v popolno pogubo.
Prihod vseh teh animalistov, veganov, ekologov, feminizmov, lgtbijklm … itd. na politično prizorišče povzroča popolno izgubo vrednot, zlasti med mladimi, ki so potopljeni v ta relativistični vihar, kjer je vse dovoljeno, če je politično korektno v skladu s prevladujočimi merili.
Več si lahko preberete TUKAJ.
