11.8 C
Ljubljana
petek, 3 maja, 2024

»Moj oče je svoje tri sinove izročil severnokorejski vladi«

Piše: Jože Jan

Angleški medij BBC je objavil intervju s korejsko filmsko ustvarjalko Yonghi Yang, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja odraščala na Japonskem kot del velike severnokorejske emigrantske skupnosti. Njeni starši so v zgodnjih sedemdesetih letih poslali svoje tri sinove najstnike v Severno Korejo kot nekakšno »darilo« voditelju Kim Il Sungu. Tu je družinska zgodba.

Yonghijeva starša sta se preselila na Japonsko, ko je bila Koreja del japonskega imperija, da bi dosegla boljšo kakovost življenja. Poročila sta se na Japonskem in se preselila v mesto Osaka, kjer je bila velika skupina Korejcev. Otroke sta pošiljala v korejske šole, da bi se vživeli v korejsko kulturo. Ko je bila Koreja razdeljena na dve, so Korejci, ki so živeli na Japonskem, morali izbrati med severom in jugom. Zdaj izgleda čudno, a v prvih letih po razdelitvi, je bil sever veliko bolj privlačen: nenadoma je postal obetaven socialistični raj. Tako sta Yonghijeva starša podprla severnokorejski projekt in ji darovala ne le svojo zvestobo, ampak tudi svoje tri sinove.

»Tisti dan, ko sta bila moja najstarejša brata poslana v Severno Korejo kot darilo revoluciji, sem mislila, da bo družinsko potovanje. Oblekli smo se v narodno nošo. Ko smo prispeli do pristanišča, je tam bila cela množica. Bilo je leto 1971 in stara sem bila 6 let. Slišala sem, kako sta starša bratoma govorila, da morata biti ponosna, da se vrneta v Korejo. Moja starša sta bila ponosna in navdušena nad idejo, da bodo otroci pomagali zgraditi socialistični raj. Leto pozneje se je moj tretji brat pridružil ostalima dvema v Piongjangu, kot nekakšno darilo revolucionarnemu voditelju Kim Il Sungu,« je v intervjuju za BBC povedala Yonghi Yang.

»Kmalu smo ugotovili, da je socialistični raj, v katerega so moji starši tako verjeli, katastrofa. In da je bila odločitev, da so poslali sinove v Severno Korejo, napaka. Občasno so nam pošiljali pisma in fotografije. V njih so pripovedovali, da so veseli in hvaležni Severni Koreji. A na fotografijah smo videli nekaj drugega. Mama je opazila, da so sinovi zelo suhi. Njihovi lačni videz jo je prizadel tako močno, da je začela jokati in je raztrgala fotografije,« je dodala Yonghi.

Starša sta začela otrokom pošiljati pakete, polne zalog v osemdesetih in zlasti v devetdesetih letih, ko je državo prizadela lakota. Ko je Yonghi imela 17 let in že 11 let ni videla svojih bratov, je s šolo potovala v Severno Korejo. Z brati je lahko imela le nekaj 20-minutnih sestankov. »Spomnim se, da sem jokala, ko sem jih prvič videla. Niso hoteli govoriti, ker so bili prepričani, da nas snemajo. Nekoliko bolj umirjeno smo se lahko pogovorili le na sprehodu, a tudi takrat bratje niso hoteli odgovarjati na moja vprašanja,« je izjavila Yonghi in povedala, da je opazila veliko razliko med Pjongjangom in drugimi mesti, ki obkrožajo prestolnico. Bile so zelo revne soseske. Kasneje je izvedela, da so le nekateri izvoljeni lahko živeli v Pjongjangu, ostali pa so se morali zadovoljiti z revnim življenjem na obrobju.

Proti koncu osemdesetih let sta tudi starša lahko potovala v Severno Korejo. Videla sta, da so se njuni otroci poročili in ustvarili svoje družine. Ob teh obiskih je mama razumela, kako so preživeli vsa ta leta v Severni Koreji. Vse večje škatle je mati pošiljala sinovom iz Japonske. Drugim sta starša zatrjevala, da so otroci srečni, ko pa sta bila sama sta pogosto jokala.

»Vprašanje: ali se je moj oče počutil krivega, ker je sinove poslal v Severno Korejo? Me je pripeljalo do snemanja filmov o tej tematiki. Vzela sem fotoaparat in odpotovala v Pjongjang. Dokumentarec »Dragi Pjongjang« pripoveduje to zgodbo. Severna Koreja je dokumentarec prepovedala. Nikdar več bratov nisem smela obiskati. Severna Koreja je od mene zahtevala, da se javno opravičim, in ker tega nisem  storila, mi niso več dovolili vstopa,« je izjavila Yonghi.

»Seveda me skrbi za svoje brate. Po dokumentarcu je komunikacija z njimi postala zelo težka. Ne morem jih obiskati in svetovali so mi, naj jim ne pošiljam več pisem. To ni napad na severnokorejsko vlado, želi, samo poročati realnost in kar se tam dogaja,« je zaključila.

 

Vir: BBC, Združeno kraljestvo

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine