Piše: STA
Ob začetku hladne vojne in okrepljenih napetosti med Zahodom in Sovjetsko zvezo je bilo v Washingtonu 4. aprila 1949 ustanovljeno severnoatlantsko zavezništvo Nato. Ta vojaška zveza se je odtlej močno razširila, preživela padec železne zavese, z aktualno vojno v Ukrajini pa je našla nov smisel.
Zveza Nato je trenutno največje obrambno zavezništvo na svetu, v katerem je 30 evropskih in dve severnoameriški državi. Kot zadnja se je zavezništvu marca pridružila Švedska.
Prvotni podpisniki severnoatlantske pogodbe so bili ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Kanada, Belgija, Danska, Nizozemska, Italija, Islandija, Luksemburg, Norveška in Portugalska.
Tri leta pozneje sta članici Nata postali zgodovinski nasprotnici Turčija in Grčija.
Desetletje po koncu druge svetovne vojne je z umikom zavezniških sil del Nata postala tudi ZR Nemčija, kar je sprožilo oblikovanje konkurenčnega Varšavskega pakta, vojaškega zavezništva 12 komunističnih držav s Sovjetsko zvezo na čelu.
Naslednja širitev Nata se je zgodila šele leta 1982, po demokratizaciji Španije, konec hladne vojne pa je privedel tudi do združitve Nemčije, s čimer je prvič del ozemlja nekdanjega Varšavskega pakta padel pod nadzor Nata.
Izvirni namen Nata, omejevanje Sovjetske zveze, je z razpadom te države izginil. Države članice so se kljub temu strinjale, da je v interesu varnosti nadaljnja širitev zavezništva in so do danes pod svoje okrilje sprejele še Madžarsko, Češko, Poljsko, Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo, Slovaško, Slovenijo, Hrvaško, Albanijo, Črno goro in Severno Makedonijo, po ruski invaziji na Ukrajino pa še Finsko ter nazadnje Švedsko.
Ravno vojna v Ukrajini oziroma nudenje podpore Kijevu, ki ne skriva svoje želje po članstvu v Natu, je zavezništvu dala nov smisel. Tako je denimo francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je leta 2019 govoril o “možgansko mrtvem” Natu, nedavno celo pozval k razmisleku o napotitvi zahodnih sil v Ukrajino.
V zadnjih dveh letih so države prav tako okrepile javno porabo na področju obrambe, vse več članic pa se tako približuje sicer nezavezujočemu cilju porabe dveh odstotkov BDP na obrambo. Nizka poraba evropskih članic v vojaške namene je bila tudi eden glavnih očitkov nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa na račun Nata.
Možnost njegove ponovne izvolitve v Belo hišo novembra letos znova postavlja pod vprašaj prihodnost zavezništva, ki je v veliki meri odvisna ravno od usmeritev ZDA kot Natove najmočnejše članice.
Morebiten nov Trumpov mandat pa še bolj skrbi Kijev, ki se za lastno obrambo zanaša na ameriško vojaško pomoč. Umik te bi ukrajinsko vojsko potisnil v nezavidljiv položaj proti ruskim napadalcem in privedel do znatnih sprememb varnostnih razmer na celini.
Vrh Nata bo letos julija sicer prav v Washingtonu, kjer bo zavezniške voditelje gostil aktualni predsednik Joe Biden.
