V zadnjih tednih potekajo protesti po vsej Evropi, med drugim v Franciji, o čemer smo že obsežno poročali, v zadnjih dneh pa tudi na Madžarskem. V Franciji je ljudi na ulice pognala napovedana višja obdavčitev cen bencina, a to je bila le kaplja čez rob – Francozi imajo dovolj visokih davkov, visoke brezposelnosti, anemične gospodarske rasti in predsednika, ki deluje proti ljudstvu in daje prednost tujcem pred državljani. Na Madžarskem je proteste sprožila nepriljubljena, a premišljena sprememba delovne zakonodaje, sicer pa indikatorji kažejo na rast in hitrejše izboljševanje življenjskih razmer kot v Franciji. V Franciji tudi varnost ni več zagotovljena, svojo šibkost pa je oblast pokazala, ko se je protestnikov lotila s prisilnimi sredstvi. Preberite in sami presodite, kje vlada diktatura!
Naslovnice mainstream medijev so v zadnjih dneh polne novic o protestih na Madžarskem, kjer so protestirali proti novi delovni zakonodaji, ki naj bi bila avtoritarna. Dovoljeno število nadur so povišali z 250 ur na 400 ur letno, rok za njihovo izplačilo pa podaljšali z enega leta na tri leta. Medtem ko STA in nekateri levičarski mediji navajajo podatek, da se je v nedeljo protestov udeležilo kar 10 tisoč protestnikov, pa na primer FOX News in Associated Press poročata o 2 do 3 tisoč protestnikih.
Mediji na široko opisujejo zakonodajo kot “avtoritarno” in “suženjsko”, ne pojasnijo pa, da gre za premišljeno reformo trga dela, ki nekaterim, ki so pripravljeni delati več, pravzaprav omogoča, da delajo več, in ne sili ljudi v več dela, prav tako pa ne uvaja suženjskih razmer. Protesti na Madžarskem so kljub velikemu številu udeležencev minili mirno, ulice Budimpešte niso bile razbite in izložbe niso bile razbite. K protestom so pozvale predvsem levičarske organizacije, ki očitno niso sposobne ponuditi pravih alternativ, ki bi jih volivci izbrali na volitvah.
Na francoskih ulicah kar 136 tisoč nezadovoljnih ljudi
Povsem drugače je v Franciji. Protesti, ki so se začeli zaradi negodovanja nad napovedanim povečanjem davka na goriva, so hitro postali izraz splošnega nezadovoljstva Francozov z njihovo vlado. Visoki davki, nizke plače, vedno manjša kupna moč ter vedno večji prepad med velikimi mesti in periferijo so zgolj nekatere od bolj izpostavljenih tem, nad katerimi negodujejo Francozi. Protesti v Franciji so prejšnji mesec eksplodirali, v Parizu so goreli avti, okna so bila razbita in Slavolok zmage je bil prekrit z grafiti, ki so pozivali francoskega predsednika Emmanuela Macrona k odstopu. To je nepriljubljenega Macrona potisnilo čez rob, namesto da bi odstopil, se je nad protestnike spravil z gumijastimi naboji, solzivcem, vodnimi topovi in celo oklepniki, ob vsakem valu protestov pa je več sto ljudi aretiranih. Če k temu dodamo še slabe varnostne razmere, le prejšnji teden je v Strasbourgu teroristični napad terjal novih pet smrtnih žrtev, je Francija, milo rečeno, na robu državljanske vojne.
Macron dosegel najnižjo podporo v zgodovini, Fidesz bi volilo kar 59 odstotkov Madžarov!
Zadnja javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedla agencija Ifop, razkriva, da bi v primeru predsedniških volitev za Macrona glasovalo le 28 odstotkov Francozov in je v primerjavi z aprilom izgubil 8 odstotnih točk podpore. Njegova najbližja tekmica Marine Le Pen bi v prvem krogu predsedniških volitev prejela 28 odstotkov glasov, a podpora ji hitro raste – v primerjavi z anketo, ki je bila izvedena aprila, bi prejela 5 odstotnih točk glasov več. V primerjavi z rezultati prvega kroga predsedniških volitev, ki so potekale lansko leto, bi Macron danes dobil 3 odstotne točke glasov več, Le Penova pa kar 7. To po eni strani nakazuje na odsotnost alternativ v starih političnih strankah, po drugi strani pa na željo Francozov po politiki, ki bi končno na prvo mesto zopet postavila Francoze. Septembra je sicer po meritvah inštituta Ifop podpora Macronu zdrsnila na pičlih 19 odstotkov, kar je tudi najnižja izražena podpora, ki je bila izmerjena kateremukoli izmed predsednikov v moderni francoski zgodovini.
Javnomnenjska raziskava v Franciji (Vir: Twitter)
Po drugi strani vladajoča stranka Fidesz Viktorja Orbána, ki vlada skupaj z manjšo stranko KDNP, uživa stabilno podporo. Javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedel Médian med 30. novembrom in 5. decembrom, namreč razkriva, da bi v primeru parlamentarnih volitev Fidesz (v kombinaciji s KDNP) prejel 59 odstotkov glasov, podpora bloku dveh strank pa je v primerjavi z oktobrsko javnomnenjsko raziskavo padla za 4 odstotne točke in se je enakomerno porazdelila med manjše stranke, pri čemer je na drugem mestu Jobbik z 12 odstotki podpore.
Javnomnenjska raziskava na Madžarskem (Vir: Twitter)
Razlike v razvitosti med Francijo in Madžarsko vse manjše, v Franciji več kot dvakrat višja brezposelnost kot na Madžarskem!
Še leta 1990 je Madžarska kot ena najrevnejših evropskih držav dosegala nominalni BDP na prebivalca v višini 3.310 ameriških dolarjev, Francija pa 22.490 ameriških dolarjev, kar pomeni, da je BDP na prebivalca Madžarske znašal približno 15 odstotkov francoskega. Danes so te razlike manjše. Nominalni BDP na prebivalca Madžarske znaša 16.020 ameriških dolarjev, francoski pa 42.930 ameriških dolarjev, kar pomeni da je Madžarska zmanjšala zaostanek za Francijo in njen BDP na prebivalca danes tako znaša že 38 odstotkov francoskega, v prihodnjih letih pa se bo razlika po vsej verjetnosti še zmanjšala. Ko pregledujemo podatke, pa najbolj v oči zbode, da Francija še vedno ni uspela preseči predkrizne ravni: leta 2007 je njen nominalni BDP na prebivalca po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) znašal kar 47.190 ameriških dolarjev – Francija je torej še vedno v krizi!
Vse to se odraža v visoki brezposelnosti Francije, ki znaša 8,8 odstotka, medtem ko je na Madžarskem več kot pol nižja. Po podatkih IMF je brezposelnih le 3,9 odstotka Madžarov, po letu 2022 pa se bo brezposelnost predvidoma zmanjšala celo pod 2 odstotka!
Visoka brezposelnost med drugim hudo obremenjuje tudi javne finance, kar je prispevalo tudi k visokemu javnemu dolgu Francije, ki po podatkih IMF znaša 96,7 odstotka BDP, kar je v nasprotju tudi z maastrichtskimi kriteriji, ki predvidevajo javni dolg v višini največ 60 odstotkov BDP. Temu pravilu ne ustreza niti javni dolg Madžarske, ki znaša 71,3 odstotka, a ob pogledu na graf opazimo bistveno razliko. Med vrhuncem gospodarske krize med letoma 2007 in 2010 sta bila obsega javnega dolga glede na BDP Madžarske in Francije približno enaka, a potem je javni dolg slednje vztrajno naraščal, Madžarska pa ga odločno znižuje.
Madžarska bolj ekonomsko svobodna od Francije
Za vse to pa je potrebna ekonomska svoboda; ameriški think-tank Heritage Foundation že dolga leta spremlja stanje ekonomske svobode v posameznih državah, pri čemer kot kriterije upošteva pravico do lastnine, učinkovitost sodstva, integriteto vlade, davčno obremenitev, javno porabo, fiskalno vzdržnost, svobodo poslovanja, svobodo na trgu dela, svobodo trgovine, svobodo pri investicijah in finančno svobodo. Na podlagi tega izračunajo indeks ekonomske svobode in iz grafa razberemo, da je bila leta 1995 Francija bolj svobodna od Madžarske, a slednja je s premišljenimi reformami ter deregulacijo in privatizacijo uspela Francijo prehiteti in tako v vse več indikatorjih dosega boljše rezultate.
Vrednost indeksa ekonomske svobode na Madžarskem in v Franciji (Vir: IMF)
Kot pa je Nobelov nagrajenec in znani ekonomist Milton Friedman pojasnil že pred dolgimi leti, pa je prav ekonomska svoboda predpogoj za politično svobodo. Državljani, ki so odvisni od države, niso politično svobodni. Zaradi slabih gospodarskih rezultatov začne rasti tudi nezadovoljstvo prebivalcev, na kar pa avtoritarne vlade pogosto reagirajo z represijo, eden bolj evidentnih primerov je Venezuela, v skladu s tem pravilom pa poteka tudi razvoj dogodkov v Franciji.
J. Ž./Nova24TV
