Piše: Gašper Blažič
»Evropski raziskovalni inštitut za strateške študije ERISS je bil ustanovljen z namenom, da z interdisciplinarnim znanstvenim pristopom prispeva k celovitemu preučevanju, interpretaciji in napovedovanju regionalnih, mednarodnih in globalnih vprašanj mednarodnih odnosov.« S temi besedami se ERRIS predstavlja javnosti in marsikdo bi res pomislil, da gre za še eno od mednarodnih institucij, ki se ukvarja z znanostjo.
Vendar temu ni tako. Član znanstvenega odbora omenjenega inštituta je sicer tudi dr. Božo Repe, ki velja tako rekoč za dvornega zgodovinarja zadnjega partijskega šefa Milana Kučana in tako rekoč obveznega mentorja vseh podiplomskih projektov s področja novejše zgodovine Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tiste ustanove, o kateri smo danes poročali, da se prednostno ukvarja z enakostjo spolov. Nekaj, kar bi morda spadalo kvečjemu v domet razvpitega Inštituta 8. marec, ki ima sicer jutri svoj osrednji praznik.
No, omenjeni inštitut ima sedež na Tomšičevi ulici 6 v Ljubljani, povsem blizu parlamentarne zgradbe in ljubljanske Opere. Na tem naslovu je sicer prijavljen Evropski center za reševanje sporov, ki ga je ustanovila, ne boste verjeli, Katarina Kresal in mu skupaj z Alešem Zalarjem tudi predseduje.
Pustimo za nekaj časa omenjeni inštitut in se posvetimo zadnjim dogodkom na zahodnem Balkanu, predvsem v povezavi z obsodbo najvplivnejšega funkcionarja Republike Srbske in še vedno člana predsedstva BiH Milorada Dodika. Ki je, mimogrede, tudi dober prijatelj že omenjenega Kučana, ne skriva pa bližine niti z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in šefom Uefe Aleksandrom Čeferinom. Čeprav so mi viri v preteklosti govorili, naj Dodika ne uvrščam v neokomunistično nomenklaturo, saj da je velik pristaš t. i. ravnogorskega gibanja (gre za nasledstvo borcev Jugoslovanske vojske v domovini – nekateri so jih imenovali »četniki«, komunisti pa »plava garda« – ki jim je pripadalo tudi precej Slovencev, zlasti projugoslovanskih rojalistov, zelo znan slovenski pripadnik tega gibanja je bil denimo Uroš Šušterič, imenovan Vojvoda Triglavski, ki ga je avtor teh vrstic dobro poznal), je potrebno vendarle vedeti, da tu glavna vez med Kučanom in Dodikom pač ni rdeča zvezda, ampak biznis. Profitpartizanstvo, bi rekel komentator Miran Videtič, ki je danes opozoril na te povezave s prej omenjenim inštitutom.
Čeprav obsodba Dodika – obtožen je bil, da je ignoriral visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta – še ni pravnomočna, je začela Republika Srbska, očitno na Dodikovo pobudo, kot ena od entitet znotraj BiH rušiti njeno ustavno ureditev, ki izhaja iz daytonskega sporazuma. Gre za tisti znani sporazum, ki je končal vojno v BiH sredi devetdesetih let. Krvava vojna je trajala več kot tri leta. Očitno pa se v Republiko Srbsko vrača duh Radovana Karadžića in Ratka Mladića, torej dveh najhujših vojnih zločincev, saj so organi Republike Srbske začeli z blokado krovnih institucij BiH. Včeraj so namreč začeli veljati ustavno sporni zakoni o prepovedi delovanja štirih institucij BiH na območju entitete, med njimi sodišča in tožilstva BiH, Sipe ter visokega sodnega in tožilskega sveta BiH. Predsednik entitete Milorad Dodik pa je Srbe, ki so zaposleni v omenjenih institucijah, že v nedeljo pozval, naj ob uveljavitvi teh zakonov dajo odpoved.
Zaposleni v regionalnem uradu državne agencije za preiskave in zaščito Sipa v Banjaluki so danes po poročanju nekaterih medijev v BiH, ki so navajali neuradne informacije, odšli iz urada na zahtevo notranjega ministrstva Republike Srbske, ki naj bi ga nameravalo prevzeti. To se nato ni zgodilo, Sipa pa je omenjeno zanikala. Zatrdila je tudi, da delo na sedežu agencije v Vzhodnem Sarajevu poteka nemoteno. Direktor Sipe Darko Ćulum, ki prihaja iz Banjaluke in je bil pred tem direktor policije Republike Srbske, je za Euronews BiH medtem potrdil, da je na Sipo prispel dopis notranjega ministrstva entitete, ki pa da ni bil nič posebnega.
Toda v drugih delih države zaskrbljenost narašča. Zaradi stopnjevanja napetosti v državi so iz spominskega centra Srebrenica danes sporočili, da bodo do nadaljnjega ostali zaprti zaradi trenutnih varnostnih razmer. Minister za obrambo BiH Zukan Helez je na družbenem omrežju Facebook medtem pozval državljane BiH, naj ostanejo mirni in naj ne nasedajo provokacijam, institucijam pa naj pustijo, da opravijo svoje delo. Bošnjaški član predsedstva BiH Denis Bećirović pa je Dodika obtožil, da želi zaradi svojih osebnih interesov destabilizirati državo. “Eufor pozivam, naj nujno zahteva okrepitve in razporedi sile na strateških točkah znotraj BiH,” je dejal v Sarajevu in dodal, da ta poziv velja tudi za Nato, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Portal N1 BiH je poročal, da se bo predsedstvo BiH v ponedeljek sestalo z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem.
Dodik je sicer Bošnjake obtožil, da želijo sprožiti vojaški konflikt, pri tem pa ga je podprl tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki ima sicer v svoji domovini že dovolj opravka z naraščajočimi demonstracijami. Vučić je bil danes tudi v telefonskem kontaktu z ruskim avtokratom Vladimirjem Putinom, ki je povsem odkrito podprl Dodika. Češ, da ga skuša predstavnik mednarodne skupnosti zrušiti. Prav tako ima Vučić tudi sam močno podporo s strani Kremlja. To pomeni, da je Balkan v tem trenutku sod smodnika, ki ga lahko vsak hip raznese.
Sedaj pa nazaj k inštitutu. Njegov predsednik je dr. Steven E. Meyer, nekdanji namestnik vodje delovne skupine CIA za Balkan, ki naj bi pripadal radikalnemu krilu ameriških demokratov. Kot je zapisal danes Videtič, gre za človeka, ki je že leta 2016 “klical” k rušenju (premikanju) meja na Balkanu, ki je takrat tudi govoril o BiH kot fiktivni tvorbi, je pa tudi človek, ki že leta in leta podpira Dodikovo huliganstvo. V intervjuju za https://www.diplomacyandcommerce.rs/ iz leta 2019 je med vrsticami sicer priznal, da je velik podpornik Srbije in zelo verjetno tudi njenim za zdaj tihim željam po Veliki Srbiji.
In tu pride do pomembne točke, kjer se pokaže, da sta politika Kremlja ter politika ameriških demokratov dejansko veliko bližja, kot se je sprva zdelo. To dokazuje tudi stališče ameriške administracije iz leta 2014, namreč takratnega predsednika ZDA Baracka Obame, ko se je začel prvi ruski vdor v Ukrajino s priključitvijo Krima. Takrat je Washington zelo pragmatično sicer obsodil to dejanje Rusije, vendar samo to. Češ, Američani leta 1994 ob podpisu memoranduma iz Budimpešte niso dali nobenih varnostnih jamstev Ukrajini, če bo slučajno napadena. Tako da je obsodba ostala samo na papirju, kar je Putinov režim razumel kot tiho dovoljenje, da Ukrajino napade še bolj agresivno. In to se je zgodilo leta 2022. Sedaj se sicer zdi, da je ameriški predsednik Donald Trump na strani Rusije, vendar ni tako – v stilu biznismena se pogaja za mir.
Čeprav na prvi pogled ERISS ne kaže neposrednih povezav z Dodikom in njegovimi interesi, pa so takšni in podobni inštituti pokazatelj, kako razvejane so politične mreže, ki razvpitim lokalnim šerifom omogočajo podporo tako iz Moskve kot iz Washingtona. Seveda bomo v nadaljevanju tudi preverili, kakšna stališča izraža ERISS v odnosu do zahodnega Balkana ter vojne v Ukrajini.
