Piše: C. R.
V petek, 10. decembra, je v okviru parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja Svetu EU v so-organizaciji z Evropskim parlamentom prek video povezave potekala Medparlamentarna konferenca na visoki ravni o migracijah in azilu v Evropi. Konferenca je potekala na svetovni dan človekovih pravic. Na srečanju so sodelovali predstavniki nacionalnih in Evropskega parlamenta, Evropske komisije ter drugi vabljeni gostje ter razpravljali o reševanju izzivov, povezanih z aktualno migracijsko in azilno tematiko. Številni govorci so izpostavili tudi papežev poziv k solidarnosti in zaupanju med državami članicami EU, ki ga je izrekel ob nedavnem obisku otoka Lesbosa.
Konferenci sta sopredsedovala predsednik Državnega zbora Igor Zorčič in podpredsednik Evropskega parlamenta Fabio Massimo Castaldo.
Podpredsednik Castaldo je uvodoma poudaril odgovornost politike, ki mora v središče postaviti ljudi ter vzpostaviti dialog med parlamenti in civilno družbo ter nadaljevati proces, ki ga je vzpostavil parlamentarni trio predsedstev Nemčija, Portugalska in Slovenija. Menil je, da mora EU zaščititi ranljive begunce, obenem pa presekati tihotapske mreže in sprejeti učinkovit sistem za celovito obravnavo migracij. EU mora ukrepati enotno in na globalni ravni; namesto na nacionalni ravni je potrebno pritisk na schengenske meje reševati v EU skupaj, z mehanizmom solidarnosti, je poudaril. Podpredsednik Castaldo je ocenil pravočasno sprejetje potrebne zakonodaje kot nujno za učinkovito ukrepanje na področju upravljanja migracij.
Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je v nagovoru izpostavil vse bolj kompleksne migracijske tokove, ki vedno znova razkrivajo že poznane razpoke v evropskem azilnem sistemu, in ob tem izrazil upanje, da bo današnja razprava prispevala k iskanju sistemskih, trajnih in predvidljivih rešitev za upravljanje migracij v EU. Menil je, da je Slovenija v okviru predsedovanja Svetu EU pri tem sicer naredila nekatere pomembne korake, tudi na nedavni ministrski konferenci EU-Zahodni Balkan, vendar pa je izrazil obžalovanje, da pogajanja o novem Paktu o migracijah in azilu še vedno potekajo prepočasi. Kot nujno potreben napredek je Zorčič med drugim izpostavil okrepitev sodelovanja EU s ključnimi državami izvora migracij in krepitev partnerskih aktivnosti za odpravo temeljnih vzrokov, ki ljudi silijo na nevarno pot proti Evropi. Menil je, da ob tem potrebuje EU prenovo skupnega evropskega azilnega sistema v obliki robustnega, a pravičnega dogovora, ki bo skupne migracijske izzive naslovil celostno in uravnoteženo. Nujno potrebna učinkovita zaščita zunanjih meja EU še ne pomeni »trdnjave Evrope«, tako kot tudi spoštovanje temeljnih pravic v azilnih postopkih še ne pomeni »Evrope odprtih vrat«, je zaključil predsednik Zorčič.
Z uvodnim nagovorom se je predsedujočima pridružil predsednik Odbora portugalske skupščine za zadeve EU Luís Capoulas Santos, ki je izpostavil uspešno sodelovanje parlamentarnega tria predsedstev Nemčija, Portugalska in Slovenija in poudaril ključno vlogo parlamentov, ki postavljajo mostove za dialog in za politične platforme na področju migracij. Priložnost za iskanje soglasij, tudi med mladimi, glede perečih tem, kot so podnebne spremembe in migracije, vidi Santos v Konferenci o prihodnosti Evrope. Ob koncu je izrazil prepričanje, da je treba zaščititi temeljne vrednote našega skupnega projekta, torej EU.
Osrednji govorec medparlamentarne konference, evropski komisar za spodbujanje evropskega načina življenja Margaritis Schinas, je ostro obsodil poskuse destabilizacije EU z zlorabo beguncev in vzpostavitvijo kriznih razmer, ki veljajo na poljsko beloruski meji. Pri tem je pozdravil enoten in odločen odziv EU pri spopadanju s humanitarnimi razmerami na meji ter uvedbi sankcij in drugih ukrepov za kršitelje. Enoten odziv EU, je po njegovih besedah, velik uspeh na področju upravljanja migracij. Namerne sprožitve intenzivnih migracijskih tokov v države EU je označil za veliko hibridno grožnjo, ki jo EU lahko obvlada samo s skupno globalno koalicijo. V luči tega je pozval k čim prejšnjemu sprejetju Pakta o migracijah in azilu, ki bo dal državam članicam okrepljen pravni okvir za skupno migracijsko politiko, ki je ključna za okrepitev zunanje meje EU.
Medparlamentarna konferenca je potekala v dveh sklopih. Prvemu panelu na temo Večdimenzionalno sodelovanje pri oblikovanju prilagojenih migracijskih partnerstev s tretjimi državami sta sopredsedovali predsednica Odbora za zunanjo politiko Monika Gregorčič in podpredsednica Odbora DEVE v Evropskem parlamentu dr. Pierrette Herzberger Fofana.
Monika Gregorčič je poudarila pomen vzajemnih partnerstev EU z državami izvora in tranzita za učinkovito upravljanje migracij ter za odpravljanje vzrokov in preprečevanje večjih nezakonitih migrantskih tokov v prihodnosti, podpredsednica Odbora DEVE dr. Pierrette Herzberger Fofana pa je opozorila na pomembnost razvojne in finančne pomoči pri vzpostavitvi vzajemnega partnerstva s tretjimi državami na področju migracij.
Uvodna govorca prvega panela sta bila državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve dr. Stanislav Raščan in poslanka portugalske skupščine Isabel Meirelles.
Državni sekretar dr. Raščan je na področju migracij izpostavil pomembnost prilagajanja sodelovanja EU s partnerskimi državami, saj zgolj ena rešitev ne ustreza vsem državam enako. Pri tem je poudaril izjemno pomembnost stalnega dialoga s partnerskimi državami in deležniki na vseh ravneh ter pri tem posebej izpostavil dialog med parlamenti. Ob zaključku je povzel delo slovenskega predsedstva Svetu EU, ki je nadaljevalo z delom tria Nemčija-Portugalska-Slovenija ter dodatno okrepilo vzpostavljanje vzajemno koristnih partnerstev na področju reševanja problematike migracij in azila.
Poslanka portugalske skupščine Isabel Meirelles je v povezavi z migracijami pozvala EU k predvidevanju in upoštevanju dejavnika podnebnih sprememb. Glede upravljanja migracij je opozorila na potrebna sredstva v boju proti nezakonitim migracijam, na vzpostavitev zakonitih migracijskih kanalov v EU ter na močna partnerstva s tretjimi državami, ki morajo sodelovati pri sistemu vračanja beguncev.
Prispevke iz prakse sta predstavila izvršni direktor FRONTEXa Fabrice Leggeri in v imenu Evropske konfederacije nevladnih organizacij za pomoč in razvoj CONCORD vodja urada Oxfam za EU Evelien van Roemburg.
Izvršni direktor Leggeri je predstavil seznam strateških partnerstev z različnimi državami izven meja EU po določenih načinih sodelovanja. Izpostavil je problematiko vračanja beguncev v države izvora, ki so zelo raznolike in s katerimi sodelovanje ni vedno uspešno. Glede zagotavljanja varnosti na zunanjih mejah EU je poudaril vlogo posameznih držav članic ter pri tem pozval k skupnemu partnerskemu sodelovanju vseh.
Evelien van Roemburg je bila kritična do pristopa EU na način pogojevanja pomoči tretjim državam z vračanjem beguncev. Pri tem je pozvala k oblikovanju novega, drugačnega pristopa EU k sodelovanju s partnerskim tretjimi državami, ki bo temeljil na spoštovanju mednarodnega prava in človekovih pravic v vseh politikah povezanih z migracijami.
Razpravljavci so v okviru prve teme v večji meri pozdravili pripravo akcijskih načrtov za partnerske države na področju migracij in azila ter pozvali k oblikovanju skupnega pristopa in okrepljenega vzajemnega partnerstva s tretjimi državami. Ob tem so opozorili na nedopustno izkoriščanje migracij z namenom izsiljevanja in destabilizacije EU ter pozvali k čim prejšnjemu dogovoru glede Pakta o migracijah in azilu.
Poslanec Nik Prebil je bil v razpravi kritičen do počasnega napredka EU pri sprejemanju enotne rešitve glede Pakta o migracijah in azilu ter Unijo pozval, naj ne dovoli izrabe migrantov v ideološke in politične namene.
Druga tematska razprava je bila osredotočena na Notranjo dimenzijo migracij in azila v Evropski uniji leto dni po predlaganem paktu. Panelu sta sopredsedovala predsednik Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo mag. Branko Grims ter Domènec Ruiz Devesa v imenu Odbora LIBE Evropskega parlamenta.
Sopredsedujoči drugemu panelu, predstavnik Odbora LIBE Domènec Ruiz Devesa, je menil, da mora načrtovani Pakt o migracija in azilu nositi temeljno sporočilo, da je EU zavezana duhu kompromisa, da bi dosegli trdno skupno politiko v EU. Opozoril pa je na potrebo po sodelovanju Sveta z Evropskim parlamentom pri nastajanju nove zakonodaje in zagotovitvi trdne pravne podlage načrtovanim ukrepom. Devesa je izrazil prepričanje, da mora imeti EU trden pravni okvir, ki bo veljal za vse članice EU.
Mag. Branko Grims je uvodoma poudaril, da »ko govorimo o migracijah, govorimo tudi o prihodnosti Evrope«. Ob tem je opozoril na nekatere napake, ki jih je EU naredila v preteklosti, in menil, da se tudi zato lahko danes ilegalne migracije uporabljajo proti Uniji kot orožje, ljudje pa so tisti, ki trpijo. Prepričan je, da mora biti prva misel Unije zavzemanje za varnost njenih prebivalcev oziroma Evropejcev ter spoštovanje pravnega reda.
V uvodnem nagovoru sta nastopila državni sekretar Ministrstva za notranje zadeve dr. Božo Predalič in poslanec nemškega Bundestaga prof. dr. Lars Castellucci.
Državni sekretar dr. Božo Predalič je pozdravil napredek pri pogajanjih med državami članicami glede Pakta o migracijah in azilu na področju zunanje dimenzije delovanja ter s tem okrepljenega sodelovanja z državami izvora in tranzitnimi državami. Pri tem je izpostavil dve ključni odprti politični vprašanji, in sicer glede paketnega pristopa sprejemanja zakonodajnih aktov Pakta ter razmerja med odgovornostjo in solidarnostjo v primeru migracijskega pritiska na posamezno državo. Glede tega je še pojasnil, da so se države članice strinjale z nujnostjo obvezne in fleksibilne solidarnosti, ki je po njegovih besedah ne gre enačiti z obvezno relokacijo. Z vidika okrepljenega upravljanja migracij in azila je med prednostnimi nalogami izpostavil čim prejšnji sprejem predloga Uredbe Eurodac, namenjene registraciji oseb, ki vstopajo v EU.
Poslanec nemškega Bundestaga prof. dr. Lars Castellucci je menil, da migracije v EU lahko vidimo tudi kot prednost, če je mogoče najti ravnovesje znotraj možnega. EU se namreč zaveda, da brez nadzorovanega priseljevanja ne bo konkurenčna, potrebuje pa pravila, enoten sistem upravljanja migracij, ki mora biti pravičen in pravno utemeljen..
Prispevka dobre prakse v okviru druge teme sta predstavili izvršna direktorica Evropskega azilnega podpornega urada EASO Nina Gregori, ki je pozdravila voljo EU za sistemsko reševanje migracijske problematike, državam članicam pa zagotovila podporo Azilnega urada in v prihodnje tudi Agenicje EU za migracije, ter direktorica Evropskega sveta za begunce in izgnance ECRE Catherine Woolard. ki je izrazila pričakovanje, da bo Pakt o migracijah in azilu izboljšal urejanje migracij v EU in ne bo služil le kot model za prestrezanje migrantov na mejah. Povedala je, da je ECRE že začel s potrebno analizo predloga pakta in pripravo priporočil ter predlogov, ki bi bili sprejemljivi in učinkoviti.
Sodelujoči v razpravi so se strinjali, da mora EU za uspešno obvladovanje migracij temeljiti na skupni politiki po evropskih načelih, izrazili pa so tudi več nasprotujočih se mnenj glede reševanja te problematike. Nekateri razpravljavci so podprli zavračanje nezakonitih migracij z razlogom ne delujoče integracije migrantov in posledično njihovega slabega gospodarskega položaja v EU. Drugi so bili mnenja, da so migracije priložnost za EU zaradi njene slabe demografske slike in potrebe po novi delovni sili ter bili obenem kritični do militarizacije, nasilja in nečloveškega ravnanja na zunanjih mejah EU.
Predsednik Državnega zbor Zorčič je kot sopredsedujoči zaključil konferenco z oceno, da je v seriji medparlamentarnih konferenc v organizaciji parlamentarnega tria predsedstev Nemčija, Portugalska in Slovenija, tudi današnja konferenca bistveno prispevala k boljšemu razumevanju izzivov migracij in azila ter izpostavila kompleksnost sodobne migracijske problematike, ki jo države članice rešujejo le v skupnem okviru EU. Izrazil je prepričanje, da je vloga parlamentov v procesu oblikovanja smelih odgovorov na migracijske izzive nepogrešljiva.
Vir: dz-rs.si
