Kitajski načrt, da v Hongkongu uveljavi zakon o nacionalni varnosti, predstavlja neposredno kršitev njenih mednarodnih zavez, so danes sporočile Velika Britanija, ZDA, Kanada in Avstralija. Do odločitve kitajskega ljudskega kongresa so bili kritični tudi nasprotniki Pekinga v Hongkongu, tamkajšnje oblasti pa so jo pozdravile.
“Kitajska odločitev, da Hongkongu vsili nov zakon o nacionalni varnosti, je neposredno v nasprotju z njenimi mednarodnimi obveznostmi v okviru pravno zavezujočega pri Združenih narodih registrirane kitajsko-britanske skupne deklaracije. Predlagana zakonodaja spodkopava politiko ena država, dva sistema,” so države zapisale v skupni izjavi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Dodali so, da “so izjemno zaskrbljeni, da bo to okrepilo obstoječe globoke delitve v hongkonški družbi. Zakon ne prispeva ničesar h gradnji medsebojnega razumevanja in spravi v Hongkongu”.
“Osredotočenost sveta na globalno pandemijo covida-19 zahteva okrepljeno zaupanje v vlade in mednarodno sodelovanje. Pri ukrepu Pekinga, kot ga še ni bilo, obstaja tveganje za nasprotni učinek,” so poudarili.
Odločitev kitajskega ljudskega kongresa, ki je danes potrdil predlog zakona o nacionalni varnosti v Hongkongu, je obsodila tudi tajvanska vlada. Zatrdila je, da je Peking s tem prelomil obljubo hongkonškemu ljudstvu, da bo imelo 50 let po predaji Kitajski iz rok Velike Britanije leta 1997 “visoko stopnjo avtonomije”.
To razkriva hipokritično naravo modela ena država, dva sistema, so dodali. “To ni dobro za odnose prek Tajvanske ožine,” so še poudarili.
Kritični so bili tudi nasprotniki Kitajske v Hongkongu. Prodemokratična poslanka Claudia Mo je zatrdila, da je to “konec Hongkonga”. Poudarila je, da jim jemljejo vrednote, kot so človekove pravice, demokracija in vladavina prava.
Hongkonška voditeljica Carrie Lam, ki je naklonjena Pekingu, pa je pozdravila odločitev kitajskega ljudskega kongresa. Napovedala je, da bo “okrepila uveljavitev zakona” in redno poročala kitajskim oblastem, kot to od nje zahteva zakon.
