Piše: Bogdan Sajovic
Poslovnež in najbogatejši človek na svetu Elon Musk napoveduje že prihodnje leto izstrelitev prve rakete proti Marsu. Robotskim posadkam bodo po načrtu kmalu sledile tudi človeške. Do leta 2041 samostojna in samooskrbna kolonija na rdečem planetu?
Roboti Optimus, ki jih izdeluje korporacija Tesla, bodo uporabljeni za raziskovanje površja Marsa, je letos spomladi potrdil glavni delničar podjetja Elon Musk. Humanoidni roboti, ki so bili oktobra lani predstavljeni na Teslinem dogodku »Mi, roboti«, so bili predstavljeni kot pomočniki, sposobni opravljati gospodinjska in osnovna opravila. »Naredil bo vse, kar želite,« je Musk dejal na lanski predstavitvi. »Lahko je učitelj, varuška vaših otrok. Lahko sprehaja vašega psa, kosi vašo trato, prinese živila, je preprosto vaš prijatelj, streže pijačo. Kar koli si zamislite, bo delovalo.«
Roboti kot predhodniki
Roboti so na dogodku že delovali, premikali so se in se družili z gosti. Očitno pa je bila to predpriprava za večje cilje. Musk zdaj napoveduje, da namerava humanoidne robote Optimus vključiti v polet zvezdne ladje na Mars leta 2026. Musk je spomladi tako na družbenih omrežjih zapisal: »Zvezdna ladja bo, upajmo, poletela na Mars konec prihodnjega leta z roboti Optimus Explorer!«
Musk je sicer večkrat dejal, da si želi, da bi bil brezpilotni polet na Mars izveden do konca leta 2026, spomladi pa so bili prvič omenjeni Teslini roboti.
Musk tudi napoveduje, da bodo brezpilotnemu letu le nekaj let kasneje sledili tudi človeški astronavti. »Število letov se bo od tam naprej eksponentno povečevalo s ciljem zgraditve samozadostnega mesta v približno 20 letih. Multiplanetarna navzočnost bo močno podaljšala verjetno življenjsko dobo zavesti, saj ne bomo več imeli vseh jajčec, dobesedno in preneseno, na enem samem planetu.«
Poslati ljudi na Mars in nato na njem tudi naseliti človeštvo je že nekaj let eden izmed Muskovih dolgoročnih ciljev, njegovo najbolj dobičkonosno podjetje SpaceX pa je ključnega pomena za dosego tega cilja. Uporaba Teslinih robotov Optimus, ki so dvonožni in avtonomni, nakazuje, da Musk še povečuje svoj vpliv na ameriško raziskovanje vesolja.
Niso pa vsi tako kot Musk optimistični glede časovnice. Derrick Pitts, glavni astronom na Franklinovem inštitutu v Filadelfiji, je izjavil, da je misija na Mars v desetletju malo verjetna, in predlagal trideset let kot varnejši in bolj realističen časovni okvir.
Profesor astronomije na Univerzi v Arizoni Chris Impey je podobnega mnenja in opozarja, da ima pošiljanje ljudi na Mars dolgo krivuljo učenja, zato se to ne more zgoditi v prihodnjih nekaj letih.
Kolonizacija Marsa
Program kolonizacije Marsa je fokus, da ne rečemo obsesija Elona Muska že dolga leta. Prvič je o tej temi govoril pred skoraj četrt stoletja, davnega leta 2001. Tedaj je prvič javno govoril na temo kolonizacije Marsa in se za krajši čas tudi pridružil odboru direktorjev družbe Mars Society, ki jo je leta 1998 ustanovil vesoljski inženir Robret Zubrin.
A kmalu se je Musk odločil, da bo ustanovil svoj lastni program kolonizacije Marsa, poimenovan Occupy Mars (Okupirajmo Mars). Musk je leta 2002 tudi ustanovil podjetje SpaceX, ki je nosilec programa naselitve Marsa, kot si ga je zamislil Musk.
Musk namerava vzpostaviti na Marsu samozadostno naselje, ki bo demokratična in samoupravna kolonija. Motivacija za ta načrt je Muskovo prepričanje, da bo kolonizacija Marsa človeštvu omogočila, da postane večplanetarno, s čimer bo zagotovljeno dolgoročno preživetje človeške rase, če bo človeštvu na Zemlji iz takšnega ali drugačnega razloga grozilo izumrtje.
Kot vse kaže, so mnoga, če ne vsa Muskova podjetja tudi neke vrste raziskovalna baza za projekte v okviru kolonizacije Marsa. SpaceX razvija rakete in izstrelitvene tehnike ter medplanetarno komunikacijo, Tesla robotiko in vozila, Tesla Energy razvoj poceni obnovljivih virov energije, SolarCity razvoj energetsko avtonomnega naselja, baziranega na obnovljivih virih energije, družba Boring pa vrtanje tunelov, ki bodo vsekakor potrebni pri kolonizaciji rdečega planeta, in tako naprej.
Velik korak v projektu kolonizacije Marsa je bila graditev izhodiščne baze za polete. Leta 2014 je SpaceX začel graditi objekt z imenom Starbase in kasneje tovarno z imenom Starfactory na polotoku Boca Chica (Teksas) v delti Ria Grande v Mehiškem zalivu, da bi zgradil in izstrelil v celoti znova uporabno supertežko nosilno raketo starship. Vnovična uporaba rakete bi močno zmanjšala stroške izstrelitve in omogočila hitro vzdrževanje med poleti. Načrtovano je bilo, da bo starship, ko bo začel delovati, potoval na Mars in prevažal človeške koloniste. Musk je izjavil, da bi lahko orbitalna izstrelitev starshipa sčasoma stala 2 milijona dolarjev, potem ko se je cena v 2–3 letih začela pri 10 milijonih dolarjev in se je sčasoma zniževala. Starfactory bi sčasoma gradil starshipe s hitrostjo enega na dan.
Prve misije že prihodnje leto
Lani septembra so v podjetju SpaceX napovedali, da bodo do leta 2026 izstrelili prve misije starshipov brez posadke na Mars, da bi izkoristili naslednje prestopno okno Zemlja–Mars. Prestopno okno označuje obdobje, ko sta Mars in Zemlja najbliže, da se kar najbolj skrajša dolžina poleta.
Po načrtih bi najprej poslali pet starshipov kot test, če lahko zanesljivo pristanejo nedotaknjeni na Marsu. Če bi bile te testne misije uspešne, bi podjetje v približno v štirih letih začelo s pošiljanjem človeških posadk na Mars.
SpaceX namerava na Marsu zgraditi bazo s posadko, za katero upa, da bo kasneje prerasla v samozadostno kolonijo. Preden bodo na Mars prepeljali ljudi, bo treba izvesti številne tovorne misije za prevoz opreme, habitatov in zalog – denimo stroje za proizvodnjo gnojil, metana in kisika iz atmosferskega dušika, ogljikovega dioksida na Marsu ter podzemnega vodnega ledu planeta pa tudi material za graditev prozornih kupol za potrebe poljedelstva. Podjetje namerava sintetizirati metan iz podzemne vode in atmosferskega ogljikovega dioksida s Sabatierjevo reakcijo, da bo lahko proizvedlo dovolj goriva za vrnitev na Zemljo.
SpaceX upa, da bo lahko začel pošiljati koloniste, ko bo na Marsu vzpostavljena infrastruktura in se bodo stroški izstrelitve z Zemlje zmanjšali. Musk je spomladi nakazal, da bi se po prvih nekaj pristankih s posadko na Marsu lahko število ljudi, poslanih na Mars, hitro povečalo, kar bi omogočilo razvoj samozadostne kolonije do leta 2050, za kar bo bistvena tudi uporaba lokalnih virov.
Končni cilj doslej zamišljenega programa kolonizacije Marsa je poslati milijon ljudi na Mars z uporabo 1.000 zvezdnih ladij, izstreljenih med izstrelitvenimi okni na Mars, ki se zgodijo približno vsakih 26 mesecev. Potovanja v devetih primernih izstrelitvenih oken med letoma 2029 in 2041 bi zahtevala od 80 do 150 dni tranzitnega časa oziroma v povprečju približno 115 dni. In seveda, vsak zamujeni trenutek v izstrelitvenem oknu bo zamaknil predvideno časovnico za leta.
Brez pravnih natezanj očitno ne gre
Projekt človeške kolonizacije Marsa seveda zbuja precej zanimanja in tudi odziv tako laične javnosti kot stroke je precejšen. In raznolik. Od popolne podpore projektu do utemeljene zaskrbljenosti, saj gre lahko veliko stvari narobe, celo katastrofalno narobe. Tu so seveda tudi zagrizeni negativisti, ki ves projekt že vnaprej označujejo kot blaznost. Ne manjka seveda običajnih nergačev, ki kričijo, naj se denar in resursi raje porabijo za projekte na Zemlji. Predvsem tiste, ki jih sami zagovarjajo, kakopak. Nekateri levičarji pa kričijo, da je ves projekt »problematičen«, češ da spodbuja »imperialistično miselnost.«
Obstaja pa še en problem. Musk meni, da je »Mars svoboden planet in nobena zemeljska vlada nima oblasti ali suverenosti nad dejavnostmi na Marsu«. To pa gre v nos politično-gospodarskim elitam, ki trdijo, da vesoljsko pravo določa, da je »vse vesolje domena vsega človeštva« in da zato Marsa ni mogoče smatrati kot zasebne lastnine. To nakazuje, da bodo kolonizacijo Marsa spremljale v prihodnosti tudi velike pravne bitke in natezanja.
