Piše: Gašper Blažič
Do konca avgusta imajo države članice EU čas, da v Bruselj pošljejo imena kandidatov za komisarje oz. člane Evropske komisije, nekakšne evropske centralne vlade. To pomeni, da bo nova sestava Evropske komisije dejansko znana šele zgodaj jeseni.
Glede na dosedanjo prakso obeti za prihodnjih pet let niso dobri, saj bo predsednica Evropske komisije (EK) ostala ista, prav tako tudi sestava koalicije. Že v dosedanjih petih letih je bila EK velikokrat glavni instrument v rokah tranzicijske levice, saj je EK popuščala njeni propagandi: ko je bila na oblasti desna vlada, je bila Slovenija vedno »problematična« na evropski ravni. Ko so se na oblast vrnili levičarji, je bilo kar nenadoma vse v najlepšem redu, čeprav so bile razmere v resnici veliko slabše. Ne glede na to, da je najmočnejša skupina v Evropskem parlamentu (EP) in tudi na ravni Evropskega sveta Evropska ljudska stranka (EPP), ki ji pripada tudi Ursula von der Leyen. Očitno pa je mainstream znotraj EPP brezkrvni pragmatizem, ki temelji na kravjih kupčijah. To poznamo tudi v slovenski novejši zgodovini pri t. i. žlahtni desnici po meri Milana Kučana.
Pod Golobom EK hvali Slovenijo
Kakorkoli že, jasno je, da je četverica evroposlancev iz vrst SDS nemočna proti večini v SDS, kar se je dejansko pokazalo že pred samimi volitvami, ko je EPP določila dosedanjo predsednico EK za svojo kandidatko, SDS pa je ni podprla. No, podprl jo je edino nekdanji zunanji minister in sedaj poslanec Anže Logar, ki je njeno vnovično izvolitev pozdravil, pa tudi sicer ima v zadnjem času številna »ločena mnenja« znotraj stranke. Podobno podpira staro-novo predsednico EK tudi Matej Tonin (NSi), ki pa ustvarja položaj preklanega jezika, češ, podpiramo Ursulo, ne podpiramo pa denimo zelenega prehoda, čeprav je jasno, da se je von der Leynova zelo jasno izrazila, da bo vztrajala pri prepovedi prodaje vozil s pogonom na fosilna goriva v roku nekaj let. No, malo pred tem je skrivala svoja stališča, saj sprva ni bilo jasno, kje je sploh iskala podporo za izvolitev. Ko je postalo jasno, da so jo liberalci, socialisti in zeleni pripravljeni podpreti, je nemudoma prekinila pogovore z desnimi skupinami v EP. Tako je z nekajtedensko zamudo v javnost prišlo tudi poročilo EK o »vladavini prava«, ki je znova udarilo po Madžarski, po novem po Italiji (zaradi vlade Giorgie Meloni), pohvalilo pa Poljsko, kjer je sedaj na oblasti »sredinski« Donald Tusk. Glede Slovenije pa je bilo poročilo kritično – če izvzamemo prepočasno pot Slovenije v »zeleni prehod« − le na področju plač sodnikov in tožilcev, pa tudi financiranja RTVS, ki bi jo vlada morala bolj izdatno finančno podpreti. Poročilo EK – javnosti ga je predstavila razvpita podpredsednica EK za vrednote in transparentnost Věra Jourová, ki bo podpredsedniško funkcijo opravljala do imenovanja nove sestave EK – je pohvalilo napredek na področju medijske svobode v Sloveniji.
Bruselj obožuje SZDL?
Iz konteksta je postalo jasno, da je sledove v poročilu EK očitno pustil kar Mirovni inštitut. Če pogledamo, kdo so bili viri informacij za pripravo poročila za stanje v minulem letu v Sloveniji, je slika še bolj jasna, zato ni presenetljivo, da je EK uporabila takšno diagnostiko, ki pohvali nov način organizacije in upravljanja RTVS. Spomnimo: z novim zakonom o RTVS je slednja izgubila programski svet, kjer je bilo imenovanje članov dokaj odprto, saj je državni zbor glasoval o predlogih, ki so prihajali iz civilne družbe – namesto tega so spet uvedli zaprt delegatski sistem po modelu SZDL, kjer vnaprej izbrane organizacije kadrujejo samo »naše«. No, ustavno sodišče je, kakor je znano, najprej zadržalo ta zakon, po obisku Jourove pri predsedniku US Mateju Accettu pa je prišlo do nenadne odprave zadržanja, kar je pripeljalo do »depolitizacije« RTVS in prevlade tistih, ki jih je – po dikciji Marcela Štefančiča – »jebeno več«. Tragikomično je, da sedaj ista Věra Jourová predstavlja poročilo, v katerem hvali organiziranost RTVS in hkrati postavlja zahteve po večjem proračunskem zalaganju javnega zavoda RTVS, sama pa ni sposobna povedati resnice, kaj je v resnici počela v Sloveniji, čeprav jo je doslej k temu že večkrat pozval evropski poslanec Milan Zver.
Evrobirokrati branijo Gibanje Svoboda
Med cvetkami, ki jih najdemo v poročilu, velja omeniti še eno. Bruselj je namreč Sloveniji še priporočil, naj dokonča dopolnjevanje pravil o parlamentarnih preiskavah, s katerimi bi menda zagotovila neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev. To pomeni, da EK trdno podpira novelo zakona o parlamentarnih preiskavah, ki jo je nedavno sprejel državni zbor, medtem ko so državni svetniki nanjo izglasovali veto. Novela zakona bo parlamentarne preiskave po novem močno omejila, kar je zelo všeč predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič, in kot kaže, tudi EK. Povedano drugače: vladajoča koalicija se je odločila, da bo možnost parlamentarnih preiskav zelo omejila, vendar šele po tistem, ko je opoziciji vendarle uspelo preprečiti dokaj prozorno potezo Gibanja Svoboda. Za ustanovitev preiskovalne komisije se je SDS zavzemala praktično zadnji dve leti, vendar so ji manjkali podpisi NSi, nazadnje pa je ustanovitev takšne komisije po številnih zapletih izglasoval državni svet. Pa še po tistem se je zapletlo, saj je Klakočar Zupančičeva hotela ustanovitev blokirati, češ da je potrebno preverjanje, ali je ustanovitev v skladu z ustavo. Nato je bila komisija ustanovljena, stranka Gibanje Svoboda pa je izsilila, da je dobila vodstveno mesto v njej – vrana vrani pač ne izkljuje oči, dokler ni SDS dokazala, da je takšno stanje v neskladju z zakoni. No, potem pa je sledila nenadna in prozorna akcija Klakočarjeve s spremembo zakona o parlamentarni preiskavi. Vse to je »požegnala« EK, češ da gre za varovanje neodvisnosti sodstva in tožilstva. Neverjetno.
Papir vse prenese
Papir očitno res prenese vse in še pred nekaj leti smo v Sloveniji gojili iluzijo, da bo vse to, česar nismo sposobni sami urediti, uredil Bruselj in spravil v red podivjane tranzicijske plenilce. Izkazalo pa se je, da to ni res in da je EK v resnici velik zaveznik tranzicijske levice, ki je povsem očitno kazala svojo oblastnost in rušila vladavino prava, bruseljski birokrati pa so jo pri tem prijateljsko trepljali po ramenih. Celo takrat, ko je premier Robert Golob za javni medij odkrito govoril, kako bo čistil »janšiste«. »Drugič pa smo gojili res visoka kvalitativna pričakovanja. Imeli smo vendar revolt celega pravosodja glede nespoštovanja odločb ustavnega sodišča. Politično lomastenje po policiji. Nezakonito so se kupovale sodne palače, prav tako pa se je delil denar civilni družbi. Konflikti interesov so cveteli. Depolitizirana televizija se je pokazala v vsem svojem sijaju. Medijsko lastništvo je (p)ostalo še bolj netransparentno, korupcija in pranje denarja pa itak. Ni da bi govoril,« je med drugim dejal pravnik in profesor, sicer pa kolumnist Financ Matej Avbelj. In dodal: »Ne samo da se poročilo v večjem delu napaja iz ust enega samega Mirovnega inštituta, ki je očitno – pa čeprav v Sloveniji obstajajo tri pravne fakultete – za komisijo edini verodostojni vir za vladavino prava. Poročilo tudi slepo zaupa naši dominantni civilni družbi, ki pa se je za namene političnega mandata aktualne oblasti povsem odkrito politično angažirala. Njena verodostojnost kot zaupanja vrednega vira je torej enaka nič.« Kot je še pojasnil, EK nekje od obdobja vodenja J. C. Junckerja naprej politični organ, ki izdaja politične akte, ki jih pišejo uradniki s povsem »jasno vrednostno, gotovo policy, nemara pa tudi politično tendenco«.
Kaj bo sledilo jeseni?
Kot že rečeno, je v ta komplot seveda močno vmešana EPP, ker je prevladalo njeno večinsko mišljenje, da se je bolje prilagoditi agendi levice v zameno za podporo levičarskih poslancev. To se je navsezadnje pokazalo tudi pri izključujoči politiki do poslanske skupine evropskih domoljubov in dejstva, da je med 14 podpredsedniki EP samo pet desničarjev ne glede na to, da EP (spet) vodi Roberta Metsola iz EPP. Nič nenavadnega torej, da je razočaranje nad EPP ne samo med volivci in simpatizerji SDS vse večje, ampak se pojavljajo kritične debate tudi krogu blizu vrha strank. Vendar sredina poletja ni ravno primeren čas za odločitve z dolgoročnimi posledicami, bo pa skoraj zagotovo v septembru prišlo do sprememb v EPP, kjer bi lahko prišlo do razcepa, lahko pa tudi, da se bo vzpostavil začasen status quo, podobno kot se je to dogajalo v preteklih letih, ko je madžarska vladajoča stranka Fidesz po premisleku zapustila EPP. Že govor Janeza Janše v Bovcu je pustil odprta vrata za morebitne spremembe glede statusa SDS v evropski politiki, Nejc Brence pa je nato na omrežju X med drugim glede vsebine poročila EK zapisal: »Prav proti temu smo glasovali na volitvah po vsej Evropi, dobili pa isto levo evropsko koalicijo, ki se s takšnimi poročili norčuje iz ljudi.«
Věra Jourová tudi v novi sestavi Evropske komisije?
Glede na to, da je predlaganje evropskih komisarjev v rokah posameznih članic EU, na Češkem pa se je po letu 2019, ko so nazadnje predlagali komisarje, zamenjala vlada, je malo verjetno, da bi razvpita Věra Jourová prišla tudi v naslednjo kadrovsko sestavo EK. Ni pa to nemogoče. Jourová prihaja iz stranke prejšnjega češkega premierja Andreja Babiša, ki ga je nasledil Petr Fiala. Ker pa nekatere države menijo, da je predlaganje kandidata stvar nacionalnega konsenza, ni redkost, da vlade predlagajo obstoječe komisarje še enkrat. V juliju pa Jourove v čeških medijih med kandidati niso omenjali. Ali jo bo evropska levica vseeno hotela nagraditi s kakšno funkcijo, pa se bo še pokazalo.
Grims: EK na področju RTV podpira vladavino neizvoljenih
Novinec med evropskimi poslanci Branko Grims je konec julija za Nova24TV komentiral dogajanje v Bruslju in tudi poročilo EK. Z vsiljeno igro, kjer državi štango drži tudi EK, s katero so potrdili vodenje javne RTVS, ki bi morala biti televizija vseh, ne samo levičarskih nevladnikov, se pravi provladnikov v resnici, se je po besedah Grimsa zgodilo prav to, na kar je pred mnogimi leti v slovenskem parlamentu ob svojem obisku opozoril legendarni predsednik nemškega ustavnega sodišča, kasnejši predsednik Nemčije dr. Roman Herzog, ko je dejal, da si nikoli ni predstavljal, kako globoko se pod krinko civilne družbe, se pravi nevladnikov, zasadijo kremplji levičarjev v javno radiotelevizijo in kako pristranski potem postanejo taki programi. »Se pravi nič novega, vladavina neizvoljenih, ki jo je že takrat kritiziral nemški ustavni sodnik, se danes znova uresničuje in se kaže kot uničujoča za vsak pluralizem in za vsako demokracijo, zato jo je treba v celoti zavrniti,« je poudaril Grims. »Govoriti o tem, da je sedanji način vodenja slovenske radiotelevizije, ki jo je popolnoma podredil levičarskemu ideološkemu konceptu, pripomogel k njeni neodvisnosti, pa je seveda očitno norčevanje iz Slovenk in Slovencev, iz državljank in državljanov. Pa ne samo iz Slovenk in Slovencev, ampak iz vseh državljank in državljanov Evropske unije, kajti njim je to poročilo v resnici namenjeno,« je še povedal in dodal, da je treba takšni politiki narediti konec in da takšne politike, kot že rečeno, nikakor ne bo podpiral.
