Piše: C. R.
Izraelske oblasti so izvedle ciljno operacijo proti Anasu al Sharifu, ki ga je medij Al Jazeera predstavljal kot novinarja, a ga je Izrael označil tudi za poveljnika Hamasa. Po navedbah izraelske vojske je bil al Sharif član raketne enote Hamasa in elitne enote Nukhba, ki je sodelovala v napadih na Izrael 7. oktobra 2023. Izrael je predstavil več dokazov, vključno s posnetki zaslonov, ki identificirajo al Sharifa kot vodjo Hamasa, datum njegove včlanitve v organizacijo (2013) ter vojaško identifikacijsko številko.
Poleg tega je bil al Sharif omenjen v ameriški tožbi proti Al Jazeeri, ki jo vlagajo preživele žrtve napadov 7. oktobra. Tožba navaja, da je al Sharif preko Telegrama objavljal sporočila, v katerih je slavil napad na Izraelce, pozival k džihadu in mučeništvu ter objavljal fotografije z vodji Hamasa, vključno z Yahyo Sinwarjem, ki je načrtoval napad.
Kljub obsežnim dokazom so številni zahodni mediji kritizirali Izrael, češ da si je za tarčo izbral novinarja. Sky News je slednjega označil za »ključnega poročevalca«, AP in Reuters pa trdita, da Izrael ni predstavil dokazov. The Guardian je trdil, da je »resnica umrla«, New York Times pa je al Sharifa in druge poročevalce Al Jazeere opisal kot vzore odločnosti pri poročanju o razmerah v Gazi, pri čemer je izraelske dokaze zmanjšal na »obtožbe«. BBC je sicer omenil, da je al Sharif sodeloval s Hamasovo medijsko enoto, a hkrati dodal, da jo je kritiziral, kar so predstavili kot zamegljeno povezavo.
Strokovnjaki opozarjajo, da Al Jazeera ne deluje kot neodvisna medijska hiša, ampak kot propagandno orodje Hamasa in katarskega režima, ki podpira Muslimansko bratovščino. To omogoča Hamasu, da informacije uporablja kot »asimetrično orožje« v vojni za oblikovanje javnega mnenja na Zahodu, kjer se pogosto Izrael prikazuje kot agresor, Palestince pa kot nedolžne žrtve.
Mediji in humanitarne organizacije, kot so Amnesty International, pogosto podpirajo to stališče, kar po mnenju kritikov vodi v globalno zmedo in manipulacije. Amnesty je na primer trdil, da je Izrael ubil 242 arabskih novinarjev, kar naj bi preseglo število žrtev v drugih konfliktih, čeprav so statistike vprašljive. Podobno je UN-ova agencija IPC prilagodila svoje kriterije, da bi razglasila »lakoto« v Gazi, kar so zahodni mediji uporabili kot dokaz domnevne humanitarne katastrofe, čeprav je Izrael zagotovil velike količine hrane in pomoči.
Kritiki opozarjajo, da je zahodna javnost zaradi teh manipulacij prepričana v napačne interpretacije dogodkov – vidi »lačne otroke«, ki so v resnici dobro hranjeni, ter verjame v trditve o namernem uničevanju civilistov s strani Izraela. Po njihovem mnenju je to del strateške kampanje Hamasa in njihovih medijskih podpornikov, ki izkoriščajo zahodno željo po moralni pravičnosti in zgodovinsko krivdo do Judov, da bi spodkopali obstoj Izraela.
Medijska pokritost konflikta je tako pogosto vprašljiva: kritiki trdijo, da novinarji, ki poročajo iz Gaze, pogosto delujejo v sodelovanju ali so povezani s terorističnimi skupinami, medtem ko humanitarne organizacije in mediji enostransko širijo zgodbe o »izraelskem genocidu« in humanitarnih katastrofah, ki jih ni mogoče neodvisno potrditi.
Celotna situacija je po mnenju strokovnjakov primer globalne manipulacije informacij, kjer se novinarstvo samo spreminja v orodje politične in propagandne moči, namesto da bi nadzorovalo in preverjalo dejstva. To po njihovem kaže na resno problematiko v sodobnem poročanju o konfliktih in vpliva na percepcijo milijonov ljudi po svetu.
Vir: https://melaniephillips.substack.com/p/the-medias-ponzi-scheme-of-lies
