Evropska komisija pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja bo danes na Dunaju z avstrijsko vlado razpravljala o prednostnih nalogah v prihodnjih šestih mesecih. Gre za tradicionalno srečanje ob začetku polletnega predsedovanja Svetu EU. Avstrija poudarja, da niso “predsedstvo z eno samo temo”, a migracije so nesporno v središču pozornosti.
Avstrija, ki jo vodi koalicija konservativne ljudske stranke ÖVP in skrajno desnih svobodnjakov FPÖ, je krmilo EU prevzela v začetku meseca pod geslom “Evropa, ki varuje”. Predseduje tretjič od vstopa v unijo leta 1995.
Avstrijsko predsedstvo, ki želi graditi mostove med severom in jugom ter vzhodom in zahodom, je za prednostne naloge opredelilo varnost in migracije, krepitev konkurenčnosti z digitalizacijo in stabilnost na Zahodnem Balkanu.
V središču pozornosti so migracije. 20. septembra je v Salzburgu predviden tudi izredni migracijski vrh. Znatne krepitve migracijskih pritiskov, ki bi nakazovala ponovitev krize iz leta 2015, sicer ni zaznati, a migracije so vroče politično vprašanje.
Stopnjujejo se opozorila, da neučinkovitost unije pri soočanju z migracijami hrani avtoritarne, protievropske in protiliberalne sile, kar skrbi uveljavljene politične sile, zlasti v pričakovanju evropskih volitev maja prihodnje leto.
Pomembne teme pa bodo tudi pogajanja o prihodnjem sedemletnem proračunu EU in o brexitu ter trgovinski odnosi z ZDA. Avstrijci ob začetku predsedovanja izpostavljajo tudi naravo in ponos na svojo vodo, ki jo opisujejo kot svoje “belo zlato”.
Vlado vodi 31-letni Sebastian Kurz, najmlajši evropski voditelj. Skrajni svobodnjaki v vladi dvigajo obrvi, a njihovi predstavniki te dni na Dunaju zatrjujejo, da so proevropski in proti kakršnim koli oblikam ekstremizma.
Avstrijska črno-modra koalicija je bila leta 2000 povod za prve in doslej edine diplomatske sankcije EU proti članici. Članice EU so leta 2000 zaradi skrajne politike tedanjega vodje FPÖ Jörga Haiderja zamrznile dvostranske politične stike z Avstrijo.
