Piše: Álvaro Peñas
Geoffrey Van Orden je nekdanji brigadni general britanske vojske, ki je bil nato 20 let poslanec Evropskega parlamenta.
Bil je zadnji vodja britanskih konservativcev v parlamentu, ključno je prispeval k ustanovitvi politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov. Bil je tudi tiskovni predstavnik za obrambo in zunanje zadeve. Trenutno je podpredsednik New Direction – Fundacije za evropske reforme in ugledni sodelavec Gold Institute for International Strategy iz Washingtona.
Združeno kraljestvo je bilo v nasprotju z drugimi državami od vsega začetka zavezano obrambi Ukrajine in ni omahovalo v svoji podpori. Kakšni so razlogi za stališče Združenega kraljestva?
Ukrajina je zunanji bastion obrambe Združenega kraljestva. Do dobe zračne moči se je Združeno kraljestvo lahko zanašalo na kraljevo mornarico, da bi zagotovilo svojo varnost. Jasno je, da v dobi izstrelkov temu ni več tako. Dosledna tema britanske zunanje politike je bila preprečiti prevlado nad evropsko celino s strani ene same, prevladujoče sile, ki bi lahko predstavljala grožnjo. To je bilo doseženo s sistemom zavezništev, da bi ponovno vzpostavili ravnovesje. Po porazu Francije leta 1815 in Nemčije leta 1945 sta Sovjetska zveza in komunizem predstavljala grožnjo. To sta odvrnili moč in solidarnost Nata, čezatlantskega zavezništva, ki je združilo demokracije Evrope in Severne Amerike. Po propadu komunizma je Zahod v iskanju mirovne dividende popustil, toda Nato je na srečo ostal nedotaknjen in se je številčno povečal. Počasi je bilo prepoznati pojav novega, revanšističnega diktatorja v Rusiji. Zasedba Krima leta 2014 je bila šok. Čeprav so lekcije zgodovine pogosto zanemarjene, se zelo zavedamo neuspeha pomiritve ob agresiji. Ko je Rusija leta 2022 začela svojo popolno invazijo na Ukrajino, smo bili odločeni, da bomo Ukrajini dali vso možno podporo, razen da gremo v vojno, in pokazali, da se agresija ne izplača. Upali smo, da bo naše vodstvo spodbudilo druge. V interesu Združenega kraljestva in Zahoda je, da Ukrajina ni poražena.
Kako je mogoče, da je toliko evropskih politikov, ki niso sposobni razumeti, da je narod, ki napade evropsko državo in grozi z uporabo jedrskega orožja proti Evropi, sovražnik?
Zahod se je pomehkužil. Imamo generacije ljudi, ki niso poznale drugega kot mir in blaginjo in ki nočejo storiti ničesar, kar bi razburilo to situacijo ter si predstavljajo, da ima preostali svet podobno mnenje. Hkrati je bilo veliko glav polnih negativnih pogledov na naše demokracije, našo zgodovino, naše tradicije in institucije. V mnogih državah celinske Evrope še vedno obstajajo marksistične stranke in politiki s prirojeno naklonjenostjo Moskvi in njenim ambicijam. Zgodovinsko gledano je bil odnos med državami, kot so Nemčija, Francija in druge, z Rusijo ambivalenten zaradi strateških, političnih in gospodarskih razlogov.
Pravite, da naša Ahilova peta izhaja iz demoralizacije narodov, pojava, ki ga spodbujajo Rusija in njeni zavezniki, od znotraj pa ga spodbuja radikalna levica. Kako se je mogoče soočiti s to demoralizacijo?
Moramo biti močnejši in dejavnejši pri spodbujanju ponosa v naših državah in boju proti subverziji. To se mora začeti v naših šolah in na univerzah. Poleg tega je treba mlade bolje poučiti o ravnanju z družbenimi mediji in zdravi pameti – obstaja dober razlog za prepoved pametnih telefonov v šolah. V mnogih zahodnih državah je tudi naraščajoče muslimansko prebivalstvo, ki je ranljivo za radikalizacijo, nenazadnje zaradi ekstremističnih medres in pridigarjev. Uvesti bi morali nadzor po zgledu mnogih muslimanskih držav. Hkrati se moramo spopasti s sovražnikom in si bolj prizadevati za spodbujanje naših vrednot ter zagotoviti, da ljudje, ki živijo pod avtokratskimi režimi, slišijo resnico.
