6.1 C
Ljubljana
petek, 26 aprila, 2024

(INTERVJU) Francisco Floro, španski prostovoljec na bojišču v Ukrajini: V bistvu gre pri tej invaziji za obnovo nekdanjega sovjetskega prostora

Piše: Álvaro Peñas (Kulturnimarksizem.si)

Intervju s Franciscom Floro, španskim prostovoljcem v Ukrajini.

Zakaj ste se šli borit v Ukrajino?

Kot vojaški prostovoljec sem šel dvakrat. Prvič sta me gnala želja po pustolovščini in prepričanje, da je ukrajinska stvar pravična. Drugič pa zato, ker Ukrajine nisem mogel spraviti iz glave. O tem sem se pogovarjal z novinarjem Ferminom Torranom, ki je doživljal isto. Ukrajino lahko zapustiš, vendar Ukrajina ne zapusti tebe. Tu se počutiš nemočnega spričo dogajanja, pa tudi tam, ker čutiš, da bi moral storiti več za ljudi, ki te sprejemajo in trpijo, a si le vojak v vojni.

Ste imeli vojaške izkušnje, preden ste prišli v Ukrajino?

Da, saj sem eno leto preživel s Kurdi v Iraku v boju proti islamistom. To je bilo leta 2021, ko so bile razmere že razmeroma mirne.

Kje ste služili?

Prvič sem bil z milico med obleganjem Kijeva, nato z internacionalci v Harkovu, v drugo pa sem bil v bataljonu Karpatska Sič med Limanom in Kreminno, kjer sem doživel najtežje bojne razmere, saj je morala enota vedno spopadati z najhujšimi nasprotniki.

V obeh primerih ste se borili s prostovoljci iz drugih držav. Kaj je pripeljalo toliko tujcev, da so se borili za Ukrajino?

Obstaja vse, od pustolovščine, domoljubja do ekonomskih razlogov. Moj kolega Peng iz Mednarodne legije, ki se zdaj bori v Bakhmutu, je na primer Tajvanec. Imel je prihodnost v finančnem sektorju, vendar je po služenju vojaškega roka ugotovil, da Tajvan ni pripravljen soočiti se s Kitajsko. Vpisal se je v francosko tujsko legijo in nato prišel v Ukrajino, ker želi biti pripravljen braniti svojo državo. Drug primer je Camacho, kolumbijski bolničar, ki se ni prijavil iz ekonomskih razlogov ali želje po avanturi kot nekateri njegovi tovariši, ampak iz čistega idealizma, da bi pomagal Ukrajincem.

Presenetilo me je tudi število Belorusov, ki se borijo za Ukrajino. Po Gruzijcih so utrpeli največ žrtev med mednarodnimi vojaki. Potem so tu še Rusi, vendar je zaradi zaščite njihovih družin in propagandnih razlogov o njihovih žrtvah malo podatkov. Poleg znane Legije svobode obstaja še ena enota, ki jo sestavljajo ruski dezerterji, v Rusiji pa delujejo tudi partizani, ki sabotirajo železniško omrežje, skladišča goriva itd.

Iz dokumentov, ki so pricurljali v javnost, je razvidno, da obstajajo redne enote, predvsem britanske, ki ne usposabljajo Ukrajincev, ampak sodelujejo v bojih. Ali ste slišali govorice o tem, ko ste bili na fronti? Kaj menite o tem?

Ne. Mislim, da je v vseh teh dokumentih veliko namernih napačnih informacij. Odkrito povedano, to bi bilo zelo tvegano in nepotrebno, saj bi se to diplomatsko in celo vojaško zaostrilo, zato temu, dokler ne bodo objavljeni trdni dokazi, ne verjamem. Na začetku vojne, in to je javno, je več držav poslalo vojaško osebje, da bi evakuiralo veleposlaništva, vendar je to logično.

Več TUKAJ.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine