Hrvaška praznuje enega svojega največjih in najbolj pomembnih domovinskih praznikov. Spominjajo se padca Vukovarja. Bitka za Vukovar je trajala 87 dni, od 25.8.1991 do 18.11.1991. V trimesečnih spopadih je umrlo 2717 vojakov in civilistov. Po končani bitki so ga agresorske sile JLA zravnale z zemljo in odpeljale preživele moške v svoja komunistična koncentracijska taborišča.
Bitka se je začela 25. avgusta 1991 in se po silovitih bojih končala 18. novembra 1991 z zmago JLA in srbskih paravojaških enot. Srditi boji pred mestom in kasneje tudi v samem mestu so terjali veliko žrtev. Svetovni analitiki so po končani vojni izračunali, da je na vsak kvadratni kilometer mesta v času bitke padlo okoli 5 tisoč raznovrstnih bomb, raket, granat ter ostalih projektilov. Po padcu mesta so srbski prostovoljci in paravojaške enote mesto oplenili vseh dobrin in vrednih predmetov. Prav tako je večinsko hrvaško prebivalstvo moralo zapustiti svoje domove, prišlo pa je tudi do prvih vojnih zločinov.
Mnogo moških, ki so preživeli spopad, so odpeljali v koncentracijska taborišča. V javnosti pa je predvsem odmeval vojni zločin, v katerem so srbski borci zverinsko umorili hrvaške ranjene borce, ki so se zdravili v mestni bolnišnici. Padec mesta je bil zelo hud udarec za Hrvaško, za Srbijo pa je imel izredno velik simboličen pomen. Vendar pa zavzetje mesta ni opravičilo izgub, ki jih je pri tem utrpela JLA.
Trpljenje prebivalcev Vukovarja spremenilo potek hrvaške osamosvojitvene vojne
Po končani bitki je poveljnik hrvaških sil v Vukovarju Mile Dedaković “Jastreb” za padec mesta obtožil predsednika Franja Tuđmana, češ, da je načrtno zavlačeval z oskrbo mesta z orožjem in zdravili, njegov padec pa izkoristil za lastno propagando in kasnejše vojaške operacije v Kninski krajini.
Med preživelimi borci je krožila tudi naslednja zgodba: V zadnjih dneh boja so si hrvaški borci skrbno spravili dva naboja; enega zase, drugega pa za predsednika Franja Tuđmana!
Luka Perš/Nova24TV
