Finančni ministri EU se bodo danes in v torek sestali v Bruslju. V okviru evroskupine bodo med drugim govorili o javnofinančnih razmerah v območju evra, morda tudi o hrvaški prošnji za vstop v mehanizem ERM II, ministri vseh članic EU pa naj bi potrdili priporočila državam v okviru t. i. evropskega semestra in ocene njihovih javnofinančnih načrtov.
Evrski finančni ministri bodo danes tako razpravljali o mednarodni vlogi evra, o javnofinančnem stanju v evrskem območju ter izvajanju pakta stabilnosti in rasti, ki služi usklajenosti fiskalnih politik v območju skupne valute. Obravnavali bodo tudi tretje poročilo o okrepljenem nadzoru Grčije po njenem lanskem izstopu iz programa mednarodne finančne pomoči, v razširjenem formatu pa naj bi po omejenem napredku na junijskem srečanju nadaljevali tudi zahtevno razpravo o reformi območja evra.
Po napovedih hrvaških medijev bi lahko začeli tudi že obravnavo hrvaške prošnje za vstop v mehanizem fiksnih tečajev do evra ERM II, ki predstavlja čakalnico za prevzem skupne valute. Hrvaška je pismo o nameri za vstop v ERM II pristojnim ustanovam poslala v petek, v najboljšem scenariju pa bi ga evroskupina danes lahko sprejela in potrdila tudi spremljajoči akcijski načrt ukrepov ekonomske in fiskalne politike v naslednjih 12 mesecih.
Dvodnevnega dogajanja v Bruslju se bo udeležil tudi minister Andrej Bertoncelj. Ta bo tako skupaj s kolegi iz drugih članic v torek obravnaval in predvidoma potrjeval niz predlogov fiskalnih in reformnih priporočil državam, ki jih je Evropska komisija v okviru evropskega semestra oz. vsakoletnega cikla usklajevanja ekonomskih in javnofinančnih politik predstavila v začetku junija.
Ta priporočila na koncu potrdijo članice unije. Običajno se to zgodi julija, nad njihovim uresničevanjem pa do naslednjega cikla bdi komisija. Ministri bodo po napovedih potrjevali tudi mnenja glede dopolnjenih programov stabilnosti (za članice z evrom) in konvergence (za ostale), ki opredeljujejo javnofinančni vidik ekonomskih politik držav.
V Bruslju so Slovenijo letos znova pozvali k ustreznemu strukturnemu ukrepanju na področju javnih financ, k reformam na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema in trga dela ter k izboljšanju poslovnega okolja in izvedbi privatizacij.
Na finančnem ministrstvu so zapisali, da se Slovenija strinja s posebnimi priporočili za Slovenijo in za druge države, saj bo njihovo izvajanje pripomoglo k nadaljnjemu izboljšanju strukture in vzdržnosti javnih financ ter krepitvi temeljev za potencialno gospodarsko rast.
Ne bo pa treba ministrom odločati o začetku postopka zaradi prekomernega javnega dolga in neučinkovitosti pri njegovem zniževanju proti Italiji. Evropska komisija se je namreč minuli teden odločila, da kljub prvotnim načrtom sprožitve postopka ne bo predlagala, saj so v Rimu medtem spremenili letošnje načrte glede javnofinančnega primanjkljaja.
Se bodo pa na tokratnem zasedanju seznanili s stanjem pogajanj o uvedbi novih lastnih virov proračuna EU, ki jih je Evropska komisija skupaj s poenostavitvijo sedanjega sistema lastnih sredstev (carine, vplačila na podlagi DDV in vplačila na podlagi bruto nacionalnega dohodka) predlagala v okviru predlogov za prihodnji večletni proračun 2021-2027.
Komisija predlaga uvedbo košarice novih virov lastnih sredstev EU, ki bi bili povezani s političnimi prioritetami. Kot možnosti so omenjeni prenos dela prihodka od sheme za trgovanje z izpusti toplogrednih plinov, uvedba davka na plastiko ter prenos prihodkov centralnih bank in ECB od izdajanja evrov. V Evropskem parlamentu se je pojavila še zamisel o obdavčitvi velikih podjetij v digitalnem sektorju kot viru za evropski proračun.
Ti novi viri lastnih sredstev bi po načrtih komisije predstavljali približno 12 odstotkov celotnega proračuna EU in bi lahko prispevali do 22 milijard evrov letno.
Slovenija na tem področju meni, da sedanji sistem lastnih virov deluje dobro, ne nasprotuje pa poenostavitvi sistema financiranja proračuna EU in se strinja tudi z ukinitvijo vira na podlagi DDV. Glede morebitnih novih virov je za Slovenijo pomembno, da so ti enostavni, pravični, pregledni in ne povzročajo nesorazmernih administrativnih stroškov, so še zapisali na finančnem ministrstvu.
