Piše: C. R.
Evropski zeleni teden, ki bo potekal od ponedeljka do petka, bo posvečen prizadevanjem EU za ničelno onesnaževanje, so pred dnevi sporočili iz Bruslja. Šest dogodkov so v okviru dogajanja pripravili partnerji iz Slovenije.
Največji evropski letni okoljski dogodek se bo začel z otvoritvenim dogodkom v finskem Lahtiju, ki je zelena prestolnica Evrope 2021. Nato bodo lahko državljani iz vse EU na spletni konferenci in več kot 600 partnerskih dogodkih, tudi v Sloveniji, razpravljali o različnih vidikih ničelnega onesnaževanja.
“Onesnaževanje okolja negativno vpliva na naše zdravje, še zlasti zdravje najbolj ranljivih skupin. Prav tako je eden največjih povzročiteljev izgube biotske raznovrstnosti. Tej temi so ljudje zelo predani, kar se odraža v izjemnem številu dogodkov, ki bodo potekali po vsej Evropi,” je izpostavil evropski komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius.
Partnerji iz Slovenije so v okviru tedna prijavili šest dogodkov, tudi spletnih, in sicer v Ljubljani, Mariboru in Cerknici, je razvidno iz seznama dogodkov na spletni strani zelenega tedna. Nekateri dogodki se bodo odvijali prav ta teden, drugi pa so že bili izvedeni ali pa gre za daljše dogajanje.
Evropska komisija je nedavno sprejela akcijski načrt EU za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal, ki je ključni rezultat evropskega zelenega dogovora, so pred začetkom evropskega zelenega tedna spomnili v Bruslju. Načrt določa ključne cilje za leto 2030 in spremljajoče ukrepe ter sledi viziji do leta 2050 doseči stanje, v katerem je onesnaževanje zmanjšano na raven, ki ni več škodljiva za zdravje ljudi in naravne ekosisteme.
Cilji iz načrta so med drugim takšno izboljšanje kakovosti zraka, da bi število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka zmanjšali za 55 odstotkov, izboljšanje kakovosti vode z zmanjšanjem količine odpadkov in plastičnih odpadkov v morju za 50 odstotkov in ter 30-odstotno zmanjšanje mikroplastike, ki se sprošča v okolje, poroča STA.
Tu so še izboljšanje kakovosti tal z zmanjšanjem izgub hranil in uporabe kemičnih pesticidov za 50 odstotkov, 25-odstotno zmanjšanje deleža ekosistemov EU, v katerih onesnaženost zraka ogroža biotsko raznovrstnost, 30-odstotno zmanjšanje deleža ljudi, ki so stalno izpostavljeni prometnemu hrupu, in znatno zmanjšanje nastajanja odpadkov in ostankov komunalnih odpadkov za 50 odstotkov.