Evropska komisija je danes predstavila akcijski načrt ukrepov, ki jih bo v naslednjih 12 mesecih sprejela za boljše izvajanje, nadzorovanje in usklajevanje pravil EU o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Cilj je odpraviti morebitne preostale vrzeli in šibke točke v pravilih EU, so danes sporočili iz Bruslja.
“Vdiranje umazanega denarja v naš finančni sistem moramo enkrat za vselej končati. Danes smo s celovitim in daljnosežnim akcijskim načrtom še bolj okrepili obrambo v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. V naših pravilih in njihovem izvajanju ne sme biti šibkih točk. Prizadevali si bomo za hitro in dosledno uresničevanje vseh teh ukrepov v naslednjih 12 mesecih. Krepimo tudi vlogo EU na svetovni ravni pri oblikovanju mednarodnih standardov o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma,” je dejal izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.
Komisija je objavila tudi preglednejšo in izpopolnjeno metodologijo za opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo v svoji ureditvi za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma strateške pomanjkljivosti, ki predstavljajo znatna tveganja za finančni sistem EU. To bo okrepilo sodelovanje s tretjimi državami in zagotovilo tesnejše sodelovanje s Projektno skupino za finančno ukrepanje (FATF). Evropska komisija je sprejela tudi nov seznam tretjih držav z visokim tveganjem.
Bruselj bo prihodnje leto predlagal evropskega nadzornika za boj proti pranju denarja
Evropska komisija namerava v prvem četrtletju prihodnjega leta predlagati vzpostavitev evropskega nadzornega organa za boj proti pranju denarja. Ali bo to povsem nova agencija ali okrepljena evropska bančna agencija, bo komisija odločila na podlagi rezultatov javnega posvetovanja, ki ga je sprožila danes.
Predlog evropskega nadzornika je del načrta v šestih točkah za ukrepanje v prihodnjih dvanajstih mesecih, ki ga je danes predstavila komisija. Cilj je zagotoviti boljše izvajanje, nadzorovanje in usklajevanje pravil EU o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.
Sedanji sistem, po katerem vsaka članica sama nadzira izvajanje evropskih pravil za preprečevanje pranja denarja, ni dovolj učinkovit, zato lahko ogrozi varnost, stabilnost in integriteto finančnega sistema EU, ugotavlja komisija.
“V finančnem sistemu EU ni prostora za umazan denar,” je ob predstavitvi načrta poudaril izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis. Pandemija novega koronavirusa po njegovih besedah še utrjuje potrebo po ukrepanju, saj je bilo od njenega izbruha zaznati krepitev kriminalnih dejavnosti.
Komisija je danes objavila tudi izpopolnjeno metodologijo za opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem. To so države s strateškimi pomanjkljivostmi v svoji ureditvi za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma, ki predstavljajo znatna tveganja za finančni sistem EU.
Ob tem je posodobila seznam tretjih držav s temi strateškimi pomanjkljivostmi. Uvrstitev na ta seznam pomeni, da morajo evropske banke okrepiti nadzor nad poslovanjem s strankami ali finančnimi organizacijami iz teh držav.
Na ta črni seznam je uvrstila dvanajst novih držav: Bahame, Barbados, Mjanmar, Jamajko, Nikaragvo, Panamo, Bocvano, Kambodžo, Gano, Mongolijo, Mauritius in Zimbabve. Šest držav – BiH, Etiopijo, Tunizijo, Šrilanko, Gvajano in Laos – pa je s seznama umaknila.
Marca lani je predlagana posodobitev tega seznama sprožila precej polemike. Članice unije so, po neuradnih navedbah zaradi pritiskov ZDA in Savdske Arabije, takrat zavrnile razširitev seznama na sedem jurisdikcij, ker je bila med njimi tudi Savdska Arabija.
V mednarodni organizaciji za boj proti korupciji Transparency International EU so se na načrt komisije za krepitev boja proti pranju denarja in financiranju terorizma odzvali kritično. Izpostavljajo svoje razočaranje in prepričanje, da je premalo konkreten.
Kritični so, ker je v igri še vedno tudi možnost dodelitve dodatnih pristojnosti evropski bančni agenciji, poznani po angleški okrajšavi Eba. To se jim namreč po lanskih razkritjih, da je Eba poskušala prikriti morebitne kršitve članic v primeru afere v povezavi s pranjem denarja v estonski podružnici največje danske banke Danske Bank, ne zdi verodostojno.
V organizaciji menijo, da je učinkovit nadzor mogoče zagotoviti le z vzpostavitvijo povsem neodvisnega telesa z ustreznimi finančnimi viri in pravimi pooblastili, ki bi morala vključevati tudi neposredno pristojnost preiskovanja in sankcioniranja posameznih institucij, ki kršijo pravila o preprečevanju pranja denarja, še zlasti v čezmejnih primerih.
Dombrovskis je v povezavi s tem danes izpostavil, da je bilo ravnanje Ebe v primeru Danske Bank veliko razočaranje in da bi bilo treba v primeru krepitve pristojnosti agencije vsekakor prevetriti njeno upravljanje.
………………
Izbrali smo drugačen pristop, pomagajte podpreti Demokracijo.
V ozračju politične korektnosti in ekonomske negotovosti prihodki od oglasov komaj zadoščajo za ohranitev neodvisnega in svobodnega glasu revije in spletne strani Demokracije. V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Če prebirate naše članke, vas prosimo, da nas podprete z donacijo, ki bo zagotovila, da nas boste lahko še naprej spremljali in brali. TUKAJ.
Hvala Vam.
