Piše: Ignacij Dolar Kunc
Rusija je z obsežno invazijo v vojno pahnila 44 milijonov Ukrajincev. Ameriška vlada ocenjuje, da bo državo zapustilo od enega do pet milijonov ljudi. Države Vzhodne in Srednje Evrope so begunce pripravljene sprejeti, zahodni levičarji pa govorijo o dvojnih merilih.
Ruska federacija je z obsežno invazijo na Ukrajino v vojno pahnila dobrih 44 milijonov ljudi. A kjer so vojaški posegi, so navadno tudi množice beguncev, ki iščejo zatočišče pred smrtjo. Medtem ko so narodi po svetu napad ostro obsodili in proti Moskvi uvedli številne sankcije, pa Ukrajini sosednje in bližnje države pripravljajo strateške načrte in humanitarno pomoč za sprejetje morebitne večmilijonske množice beguncev. Celotna Evropa zaskrbljeno spremlja situacijo, saj bi popolna okupacija Ukrajine lahko povzročila begunsko krizo, kakršne ni bilo od druge svetovne vojne, in bi tako ukrajinskim beguncem kot gostujočim državam izstavila visok humanitarni, politični in družbeni račun. Ameriška vlada predvideva, da bi v takem primeru državo zapustilo od enega do pet milijonov ljudi, kar naznanja scenarij iz leta 2015, ko je z Bližnjega vzhoda v Evropo prispelo milijon ljudi. Seveda pa je vredno poudariti, da se današnje razmere razlikujejo od lažne »begunske« krize izpred nekaj let, saj so takratne množice tujcev sestavljali večinoma mladi moški, velik del teh pa sploh ni prišel z vojnih območij. Ukrajino pa zapuščajo v glavnem ženske in otroci, mladi moški pa ostajajo in branijo domovino pred agresorjem.
Srednjeevropske države pripravljene sprejeti begunce
Tiskovna predstavnica Visokega komisariata Združenih narodov za begunce je dejala, da je »večina namenjenih v sosednjo Poljsko, Moldavijo, Madžarsko, Romunijo in Slovaško, nekateri pa celo v Belorusijo – iz katere so nekatere ruske sile vstopile v Ukrajino,« v pripravljenosti je tudi Češka. Med najgostoljubnejšimi državami je zagotovo Poljska, ki je napovedala, da je pripravljena sprejeti do milijon Ukrajincev. Država je od začetka vojne v Donbasu leta 2014 sprejela dva milijona ukrajinskih beguncev in ti so se uspešno integrirali v poljsko družbo. V preteklosti je bila Poljska večkrat tarča kritik Evropske unije, saj je nacionalna konservativna vlada meje svoje države ohranjala nepredušno zaprte za ekonomske muslimanske migrante, novembra lani je svoje meje prav tako ubranila pred nasilnimi bližnjevzhodnimi napadalci, ki so bili posledica hibridne Lukašenkove in Putinove vojne. Poljski premier Mateusz Morawiecki je podal izjavo, v kateri Ukrajincem zagotavlja, da bodo lahko prečkali mejo brez osebnih in t. i. covidnih dokumentov, ki so običajno potrebni, s seboj pa lahko vzamejo celo svoje hišne ljubljenčke. Poljska ukrajinskim učencem, dijakom in študentom omogoča tudi nadaljnje izobraževanje, minister za šolstvo Przemyslaw Czarnek to zatrjuje z besedami: »Pripravljeni smo sprejeti otroke in mlade v šolah ter študente na poljskih univerzah,« poroča spletna stran InfoMigrants. Do 26. februarja je po ocenah agencije ZN za begunce Ukrajino že zapustilo 120.000 ljudi, od tega jih je 100.000 prišlo na Poljsko, pomoč Poljski pa je naznanila tudi Nemčija. Pred dvema tednoma so iz Pentagona sporočili, da je bilo na Poljsko poslanih 3.000 ameriških vojakov, ki bodo pomagali pri pripravah na morebiten prihod beguncev, potem ko so poljske oblasti opozorile, da se morajo pripraviti na najhujši scenarij. »Če bo v Ukrajini prišlo do vojne, moramo biti pripravljeni na prihod pravih beguncev, ljudi, ki bežijo pred peklom, smrtjo, vojnimi grozodejstvi. Kot vlada moramo biti pripravljeni na najhujši scenarij in notranje ministrstvo že nekaj časa sprejema ukrepe, s katerimi se pripravljamo na prihod celo milijona ljudi,« je za poljsko televizijo izjavil namestnik poljskega notranjega ministra Maciej Wasik. Poljsko-ukrajinska meja je dolga 530 kilometrov, na njej je veliko mejnih prehodov, vendar zaradi velikega navala Ukrajinci za vstop v državo čakajo tudi do 60 ur, nekateri pa se v upanju po čimprejšnjem prihodu na mejo odpravljajo z vlakom. Slovaški obrambni minister Jaroslav Nad je ta teden izjavil, da je Slovaška pripravljena sprejeti begunce, saj je vzpostavila štiri begunska taborišča, v katerih bodo nastanjeni pričakovani tokovi ljudi. »Če bodo razmere to zahtevale, lahko uporabimo tudi obstoječe nastanitvene zmogljivosti notranjega ministrstva in drugih ministrstev,« je dejal slovaški notranji minister Roman Mikulec. Madžarski predsednik vlade Viktor Orbán, ki je odločno nastopil proti nezakonitemu priseljevanju in je znan po svojem strogem stališču glede varovanja meja, je dejal, da bo njegova država sprejela tiste, ki bežijo pred konfliktom z Rusijo. Na Madžarsko je bilo prejšnji teden v soboto peš namenjenih več tisoč Ukrajincev. V Avstriji je kancler Karl Nehammer obsodil ruske vojaške operacije v Ukrajini in dejal, da bo Avstrija pomagala Ukrajincem na begu, pri čemer je opozoril, da je ukrajinska meja bliže Dunaju kot zahodnoavstrijsko mesto Bregenz. »Ukrajina se razlikuje od držav, kot je Afganistan. Govorimo o sosedski pomoči,« je ta teden dejal Nehammer in poudaril, da se v Avstriji in preostali Srednji Evropi zavedajo razlike med Ukrajinci in afriškimi ter arabskimi migranti.
Zahodni mediji do migracij skeptični
Najbolj brani mediji v Zahodn Evropi, ki so večinoma levo usmerjeni, ukrajinsko begunsko krizo spremljajo z dvomi in vprašanji. Med glavnimi težavami je širjenje kitajskega virusa, saj je po podatkih polno cepljenih 36 odstotkov Ukrajincev, le 2 odstotka pa jih je prejelo poživitveni odmerek. Prav tako humanitarci pozdravljajo pripravljenost Srednje Evrope za sprejemanje beguncev, vendar hkrati opozarjajo na dvojna merila vzhodnih članic EU, saj leta 2015 niso želele sprejeti sirskih in drugih »beguncev«. Tu gre predvsem za prikrito obtoževanje rasizma, češ da višegrajske članice ukrajinske begunce sprejemajo, muslimanske pa so pred nekaj leti ostro zavračali. Poslanec evropskega parlamenta in poslanec PiS Dominik Tarczyński je v času migrantske krize leta 2015 v intervjuju izrecno poudaril, da »Poljska ne bo sprejela niti enega ilegalnega muslimanskega migranta«. Prav šokantna pa je izjava švedske premierke Magdalene Andersson, ki je za švedske medije dejala, da morajo preostale evropske države prevzeti odgovornost, ter da Švedska ne bo sprejemala ukrajinskih beguncev. Izjavo so ta teden kritizirali vodje mladinskih gibanj Stranke centra in Liberalne stranke, ki so izjavili: »Magdalena Andersson je v izjavi za Dagens Nyheter 18. februarja jasno povedala, da so v primeru nastanka begunske krize druge evropske države odgovorne, da ponudijo varnost tistim, ki bežijo. To je izjemna izjava predsednice vlade, ki pravi, da želi predstavljati humanitarno velesilo,« s čimer se kaže predvsem dvoličnost »multikulti« levičarjev.
